Spoštovani, Potrebno je ločiti med primarno in sekundarno hiperhidrozo (pretiranim potenjem), saj so za sekundarno hiperhidrozo vzroki v spremenjenem fiziološkem odzivu telesa, največkrat zaradi različnih bolezni ali celo kot stranski učinek nekaterih zdravil, pa tudi v menopavzi. Primarna hiperhidroza pa se največkrat pojavi v otroštvu ali v puberteti, pogosto brez znanega vzroka. Čeprav lahko strah in trema izzoveta ali celo poslabšata prekomerno potenje, vzroki za primarni hipehidrozo niso nujno psihološki. Če se prekomerno potenje pojavlja le, ko smo pod pritiskom, se soočamo s problemi ali se prepiramo, pa vzrok znojenja najverjetneje ni fizične narave, temveč psihološke in je najbrž povezan z anksiozno motnjo (tesnobo, pretirano zaskrbljenostjo). V tem primeru govorimo o pretiranemu odzivu simpatičnega živčevja na čustveno vznemirjenje. Pri hiperhidrozi, ki je povezana z anksioznostjo, se pogosto vzpostavi začaran krog. Zaradi čustvenega vznemirjenja se pretirano potimo, na kar se okolica lahko odzove s pretirano pozornostjo (vprašanja, pripombe) ali celo s posmehom. To še poveča čustveno stisko in poveča neželeno reakcijo telesa (potenje). Tako se ta še bolj utrjuje in pripelje do tega, da že sam strah pred odzivi na potenje sproži stisko in s tem potenje. Začarani krog se sklene. Psihološka pomoč skuša omiliti potenje, ki je povezano z anksiozno motnjo, tako da se usmeri na simptome (znojenje) ali na vzroke (čustvena vznemirjenost), ponavadi pa na oboje istočasno. Tehnike sproščanja (npr. avtogeni trening, joga) lahko pomagajo omiliti simptome. Z odpravljanjem tovrstnih funkcionalnih motenj se ukvarjajo tudi metode komplementarnih medicin (npr. tui-na ), ki preko različnih tehnik stimulacije uravnotežijo pretiran odziv živčevja. Za odpravljanje vzrokov pretiranega potenja, ki je povezano z anksiozno motnjo, pa ponavadi uporabljamo različne psihoterapevtske pristope. Vedenjsko kognitivna terapija pogosto uporablja tehnike izpostavljanja oziroma soočanja. Analitsko usmerjena psihoterapija je usmerjena na iskanje (nezavednih) vzrokov, zakaj se v določenih situacijah pretirano čustveno odzovemo, kar se kaže skozi vzdraženost simpatičnega živčevja – potenje. Prvi psihoterapevtski pristop je krajši (traja od nekaj tednov do nekaj mesecev), drugi pa dolgotrajnejši, oba pa zahtevata veliko sodelovanje človeka in motiviranost. Pri vas gre torej verjetno za primarno hiperhidrozo, za katero ni nujno psihološkega vzroka. Predlagam vam, da se z vprašanjem glede zdravljenja primarne hiperhidroze obrnete na zdravnika specialista dermatologije. Za lajšanje simptomov pa se lahko posvetujete še s strokovnjaki komplemetarne medicine (npr. tuinologom). Če pa je vaše pretirano potenje vezano izključno na psihične pritiske, bi vam morda lahko pomagal pogovor s psihologom. Pazite nase,