Pozdravljeni. Kadar je zob poškodovan ali ima karies, to pomeni da ni več cel in zdrav, manjkajočo zobovino nadomestimo s plombico ali zalivko. Oba izraza pomenita isto. V teku razvoja slovenskega jezika se je nekaj časa kot pravilen izraz uporabljal plombica, nekaj časa zalivka, zdaj pa uporabljamo kar oba, vsaj pogovorno. Predvidevam, da je šolska zdravnica za Vašo hčerko predlagala zalitje (ne zalivke!). To je postopek, s katerim zaščitimo zdrave zobe na predelih griznih ploskev predvsem kočnikov in ličnikov. Na ličnikih in kočnikih je na griznih ploskvah pri zdravih zobeh fisurni sistem (vdolbinice) ki so z zobno ščetko težko dostopne, zato tam pogosto zastaja zobna obloga. Kadar so te vdolbinice zelo globoke se tam rad razvije karies. Včasih so te vdolbinice globoke in ozke, tako da jih tudi zelo natančno ščetkanje ne doseže. Zato se priporoča zalitje fisur kmalu po izrastu kočnikov in včasih tudi ličnikov. Postopek zalitja izgleda tako, da zob najprej strojno oščetkamo. Nato ga osušimo, jedkamo le predel kjer bomo fisure zalili in dobro izperemo. Na tako pripravljeno površino nanesemo poseben bel tekoči material, ki je v tekoči obliki. Ta material fisure zalije, zato postopku pravimo zalitje. Postopek je minimalno invaziven in je eden od preventivnih postopkov v otroškem zobozdravstvu. Upam, da sem Vam zalitje razložila dovolj preprosto, da razumete zakaj ga je šolska zdravnica predlagala. Seveda pa je odločitev ali zalitje da ali ne izključno Vaša. Predlagam Vam, da se o tem pogovorite še z zobozdravnico Vaše hčere. LP