Pozdravljena, sem prevelila vprašanja na katera ste že odgovorila pa ni vilo takšnega primera. Ima 3,5 let staro hčerko, ki je sicer živahna vendar le v krogu ljudi ki jih pozna in se z njimi dobro počuti. Težava pa je že v vrtcu, kjer sicer uživa in kamor rada hodi, težko pa je ko zjutraj pride v vrtec in ni otrok iz njene skupine. V vrtcu je že veliko drugih otrok vendar ne tistih standardnih s katerimi se ona igra čez dan. Naj povem da te otroke tudi pozna saj jih vidi dnevno in so tudi prijatelji iz vrca od njenega bratca. V vrtcu, tudi v svoji skupini, kjer je čez dan vse OK, zjutraj ko pride kar nekaj časa stoji ob robu in opazuje potem pa ko jo ''potegnejo'' v skupino pa komunikacija zalavfa. Prv tako je težko hoditi k telovadbi. Na začetku je bilo vse fino potem pa ko so se drugi otroci že malo navadili na učitelja pa je potralo vse težje in sedaj je tako daleč da je na telovadbi, in je čisto zadovolna ter lepo sodeluje, le če jaz sedim v telovadnici in jo gledam. Tudi na igrišču je sicer zelo živahna če pa pridejo drugi otroci pa se postavi ob rob in opazuje. Če je sami sprejmejo se velikokrat rada odzove vendar to se ne bo vedno dogajalo pa niti to ne da bova z možem vedno on njej. z možem sva nekako prišla do zaključka da je težava predvsem v neproščenosti pred nepoznanimi oz. pred ljudmi na katere se še ni čisto navadila. Bojiva se da jo bo to oviralo celo življenje da bo želela sicer nekaj početi in si navezovati stike ne bo si pa dala priložnosti ker potem bi morala začeti komunicirati z novimi ljudmi. Zanima naju ali obstajajo kakšne veja kako povečati samozavest ali pa če predlagate kakšno knjigo na to temo. Morda veste ča bi lahko poiskali tudi kakšen nasvet kakšnega strokovnjaka iz tega področja. Že naprej hvalal za pomoč, Sabina