Vprašanje
Pozdravljeni!
V družini imamo probleme z očetom. Letos bo star 60 let in čedalje bolj pije. Kot družina mu nič ne pomenimo, zanj so le njegovi prijatelji kaj vredni. Imamo večjo kmetijo in še vinograd. Je večni "flegmatik". Pred 7 leti sem po težkih 3eh letih bitke prebolela eno obliko raka, kakorkoli, nimam več živcev za njegove izpade. Imam še brata ki pa je rojen z MDR. Zaradi očetovih izpadov smo (jaz, brat, mama in očetova mati) že kar pošteno psihično uničeni. Družina nismo že vsaj 5 let. Od kar pomnim nas ustrahuje s samomorom. Vse kar mu rečemo je brez uspeha. Diplomirala bom iz takšne stroke, da bi lahko prevzela kmetijo. Imela sem veselje do dela na kmetiji, vendar me je zaradi njegovih izpadov in neodobravanja vsega kar predlagam to minilo. Težko je napisati vse. Prosim vas za mnenje, kako ga spraviti k psihologu oz. komu, ki bi mu (nam) lahko pomagal, ker vidim da to ne pelje nikamor več. Ne pomaga ne lepa in ne grda beseda. Pred kratkim sem bila sama pri psihologu zaradi moje preteklosti (bolezni). Povedala sem mu za težavnega očeta vendar mi ni nič novega svetoval. To, da je potreben psihologa se ve. Problem je ker on meni, da ga ne potrebuje in se nam hinavsko smeji, ko mu to povemo. Pravi, da kar naj gremo sami k njemu. Razmišljala sem že o zakonski svetovalnici, vendar ne vem na kakšno "finto" ga dobiti da bi tja šel skupaj z mamo. Zanima me, če obstajajo kakšni terapevti, ki pridejo na dom, ker bi to bilo še najlažje.
Odgovor
Spoštovana, za uspeh psihoterapije je najpomembnejša motiviranost. Zato nikogar ni mogoče zdraviti proti njegovi volji in brez njegovega sodelovanja. Če vaš oče noče k psihiatru ali psihoterapevtu, ga ni mogoče prisiliti v to ali ga »vreči na finto«, saj ne bi sodeloval v terapiji. Sodelovanje pomeni, da človek po svoji odločitvi spreminja svoje ravnanje. Če je nekdo ne čuti, da bi bil vir težav v njemu, ne bo imel motiva, da bi v svojem ravnanju karkoli spreminjal. Zato vam svetujem, da razmislite o selitvi od doma. Vaš opis kaže na to, da gre najbrž pri očetu za alkoholizem, morda pa tudi za osebnostno motnjo. Praksa kaže, da se alkoholiki pogosto odločijo za zdravljenje šele v primeru, ko jih okolje trdo sooči z (resno mišljeno) grožnjo, da bo ostal sam, če ne poišče strokovne pomoči. Ker pa pravite, da mu družina nič ne pomeni, najbrž tudi ta grožnje ne bo uspešna. Zato vam preostane predvsem to, da poskrbite zase, torej da si ustavite svoje (kvalitetnejše) življenje stran do bolečih odnosov z očetom. Pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV