Pozdravljeni. Januarja so pri moji mami (58) odkrili raka na plučih. Totalno jo je potolklo - prav tako vse nas, a smo ji vlivali pogum, saj smo bili tudi sami prepričani, da bitko lahko zmaga. Mami je bila že od nekdaj taka, da so jo prizadele tudi najmanjše stvari in lahko si predstavljate šok ob spoznanju, da je zbolela, saj nikoli ni kadila, niti ne kadi nihče v družini. Bila je zagrizena športnica; še do decembra je vsak dan hodila po okoliških gričih. Že od začetka diagnoze je bila čisto potrta in se ni zmenila za nas in naše bodrenje - ves čas misli samo na negativne stvari. Zanima me, ali je možno, da se stvari zaradi negativnega razmišljanja lahko nekako pospešijo, saj je po samo pol leta le bleda senca sebe? Obupala je že takoj na začetku in zdi se mi, da so zaradi vse te negative stvari veliko slabše, kot bi bile lahko. Prosim za vaše mnenje. Hvala.