Pozdravljeni! Stara sem 27 let, moj problem pa je sledeči. Takoj po končanem študiju sem se zaposlila in sedaj sem zaposlena že 4 leta. Moje delo je timsko, v katerem je zaposlenih 10 žensk različne starostne populacije. Sama sem najmlajša. V prvem letu je bil kolektiv zelo dober, dobro smo delali in sodelovali, nato pa je iz porodniške prišla sodelavka, ki jo do trenutka nisem poznala. Z njenim prihodom pa je šlo vse navzdol. Oblikovala se je skupinica treh (~ 35 let), ki so postale ukazovalne, nesramne, šefovske…OZ MOBING. Najhujša je bila prav ta ki je prišla nazaj in ravno ta je stala za mojim hrbtom in iskala napake. Bolj ko jih je iskale, bolj sem jih delala in bolj kasirala. Dejansko sem bila 8 ur hudo pod streso, saj sem ves čas čakala kdaj me bo katera spet »napadla«, srce pa mi je ves ta čas bilo kot bi tekla maraton. Sploh ga nisem mogla ustaviti oz umiriti. Vsak dan sem hodila na WC, kjer sem jokala, doma pa so mojo slabo voljo začutili tudi starši, saj sem nehote svojo jezo praznila prav na njih. Kar koli mi je kdo rekel, sem odgovorila vedno zelo grdo in zadirčno. Nekaj mesecev sem bila potrpežljivo tiho, potem pa mi je prekipelo in sem vse tri preklela in poslala v … To je seveda prišlo do nadrejene, ki pa je mirno dejala, da so to življensko izkušene ženske, naj jih ubogam in spoštujem. Hvala bogu je kmalu zopet odšla na porodniško in eno leto smo spet delali mirno in timsko. Tik pred njenim prihodom nazaj pa sva se s fantom odločila za otroka. V tistem mesecu, ko je prišla nazaj, menstruacije nisem več imela in je nimam že 7 mesecev. Priznam da se jo bojim in zopet mi srce močno bije 8 ur. Stanje odkar sem se postavila zase se je sicer izboljšalo, vendar ne morem umiriti srca. Ves čas sem v nekem strahu, kot bi bila v pripravljenosti kdaj me bo katera napadla. Jokam ne več! Mi pa tudi besedno ves čas grozijo, če jih ne bom ubogala, se z mano nebodo več menile in mi ne bodo pomagale. Nadrejena je malokdaj prisotna in takrat so rade šefice. Iskati službo drugje, v mojih letih ko še nimam otrok, pa mislim da je brezupno. Bila sem tudi na gin pregledu in oba hormona sta bila normalno znižana, vse naj bi bilo OK. Res si s fantom želiva otroka, kako naj jih odmislim, se neham bati, predvsem pa umirim srce? Predvidevam da je vse v glavi!? Že vnaprej hvala za vaš odgovor!