Vprašanje
Pozdravljeni,
naj na kratko opišem svoj problem: že dva tedna me občasno tišči v prsih, skoraj vsak dan jočem, sem razdražljiva, nerazpoložena, ponoči imam čudne sanje...
Naj omenim, da bova imela s fantom ta mesec 1 leto vikend veze. Sva iz različnih krajev, oddaljenosti 90 km. Želim si umirjenega življenja in ne vsak vikend pakiranja itd. On pa ni tega mnenja in mi je zadnjič v jezi izrekel par res žaljivih besed, da ni še ne želi otrok, da si še ne želi skupnega življenja in da mu je čisto lepo, tako kot je. Živi pri starših, star je 30 let, jaz 32.
Včasih me popade strah in srce mi začne biti zelo močno, nato jočem. Sem polna dvomov v prihodnost z njim, čeprav pravi, da se bo potrudil zame in da me ljubi.
Včasih se pred mano pojavi zid, ko res ne vem, kaj naj naredim. Ne vidim poti naprej. Postanem brezvoljna, že vsak najmanjši problem me spravi iz tira in včasih res iz ''muhe naredim slona''.
Kaj mi je za narediti?
Hvala za nasvet.
K.
Odgovor
Spoštovana,
Kot ste sami navedli, je najverjetneje povod (sprožilna situacija) za vaše anksiozno (…me občasno tišči v prsih, skoraj vsak dan jočem, sem razdražljiva, nerazpoložena, ponoči imam čudne sanje... Včasih me popade strah in srce mi začne biti zelo močno…) in depresivno odzivanje (…Ne vidim poti naprej…postanem brezvoljna… nato jočem…) razočaranje nad fantom, ki je izrazil, da si še ne želi zaživeti skupaj z vami. Vzroki za tako odzivanje ležijo v naši osebnostnih značilnostih, ki so se oblikovale skozi naše odraščanje. Neredko je vzrok nezmožnost, da bi se postavili zase in uveljavili svoje želje, pričakovanja in potrebe. Taki simptomi se lahko pojavijo, ko smo na partnerja jezni, ker nas ne upošteva, a tega ne izrazimo zaradi strahu, da nas bo partner zapustil, če se bomo postavili zase. Prav tako pogosto je tako odzivanje povezano s težavami s samospoštovanjem in samopodobo. Ker se nizko vrednotimo, nas je strah, da nas tako vidijo tudi drugi, zato včasih ostajamo pri partnerju, ki nam ne izkazuje ljubezni in spoštovanja, samo zato, ker se bojimo, da bomo potem ostali sami. Več informacij o teh motnjah si lahko preberete na povezavi anksiozne motnje in na povezavi depresivna motnja.
Vaša želja po skupnem življenju je razumljiva, zato boste morali z vašim partnerjem skozi pogovor razčistiti, zakaj si sam tega ne želi. Če gre za trenutne objektivne razloge, se boste morali odločiti, koliko časa ste pripravljeni še čakati na njegovo odločitev. Če ima pomisleke do skupnega življenja nasploh ali do skupnega življenja z vami, vas spet čaka razmislek in odločitev, ali želite nadaljevati tako vrsto zveze in kako dolgo. Tudi če partner zavrne pogovor o skupnem življenju ali se mu izmika, je to najverjetneje zato, ker si skupnega življenja ne želi oziroma ne želi zapustiti udobja življenja s starši. In ponovno bo pred vami odločitev, ali si vi želite skupnega življenja s partnerjem, ki se (še) ne želi osamosvojiti od staršev. Če pa boste vztrajali v situaciji, ki vas bo težila in boste v njej nezadovoljni, je zelo verjetno, da se bodo vaše anksiozne in depresivne težave ponavljale ali celo stopnjevale. Če se bojite vztrajati pri pogovoru, ali pa vas je tega, da bi vas partner zapustil, če se postavite zase, preveč strah, poiščite pomoč pri psihoterapevtu Pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV