Spoštovani, v obdobju, ko iz mladostništva začnemo prehajati odraslost, se pri nekaterih pokažejo težave z zaključevanjem. Tudi pri vas je tako: narediti bi morali izpit, s katerim bi zaključili letnik in se(po starosti sodeč) najverjetneje vpisati v zaključni letnik študija. Konec študija pomeni nekako tudi zaključek otroštva oziroma prevzemanje odgovornosti odraslega življenja – zaposlitev in ekonomsko samostojnost, odhod od staršev, ustvarjanje lastne družine itd. Prav tako imate težave (občutki krivde, občutek, da sami ne zmorete) z zaključevanje zveze z bivšim fantom. Zaključevanje in poslavljanje pa je proces, s katerim se v življenju velikokrat srečujemo. Če nam dela težave, to otežuje in onemogoča prehajanje iz enega življenjskega obdobja v drugega. Otežuje ali onemogoča pa tudi navezovanje, razvijanje, spreminjanje ali zaključevanje medosebnih odnosov. Prav tako pa te težave neredko vplivajo na samopodobo, saj se ob neuspešnem prizadevanju ljudje pogosto počutijo razvrednotene, manjvredne. Za vsem tem pa se pogosto skriva tudi strah pred samostojnostjo. Okolica običajno (upravičeno) pričakuje, da bomo zaključevanje zmogli izpeljati, za ljudi, ki imajo s tem težave, pa to predstavlja zelo veliko stisko, saj se ob zaključevanju soočajo s t.i. ločitveno(separacijsko) tesnobo, ki se kaže kot anksioznost (tesnobnost, razdražljivost) in/ali kot depresivnost (jeza, jok, občutek nemoči, težave s spanjem…). Včasih je ta stiska tako huda, do se nam zdi, da bomo razpadli mi ali pa vse naše življenje, če bomo naredili korak naprej, pa tudi če bomo ostali na istem mestu. In to se zdaj dogaja z vami. Zato poskusite pri sebi raziskati, kaj vam brani, da bi določene stvari izpeljali do konca . Poskusite zdržati pritisk te tesnobe,ki je brez dvoma velik in vseeno usmeriti energijo v to, da naredite izpit, ne glede na vaše stiske. Predvsem izkušnja, da ste nekaj uspeli narediti navzlic tem stiskam, vam lahko pomaga, da bo naslednjič taka stiska lažje obvladljiva, z več pozitivnimi izkušnjami pa se bo sčasoma tudi zmanjšala. Zastavite si tudi vprašanje, kaj vi želite in pričakujete od sebe, neodvisno od vaših staršev in kaj ste za to pripravljeni storiti. Vaš proces čustvenega in osebnostnega osamosvajanja je še bolj zapleten, ker ste dvojčica, kar prinaša določeno posebnosti v tem procesu. Če menite, da sami ne boste zmogli iz tega preseči teh težav z zaključevanjem, poiščite pomoč pri psihoterapevtu. O psihoterapiji, ki je ustrezna za vaše težave,si lahko preberete več na povezavi preberete razvojno analitična psihoterapija . V svoji terapevtski praksi sem že večkrat srečala mlade ljudi s podobnimi težavami in uspešno izpeljan terapevtski proces je veliki večini pomagal premagati te težave in zmanjšati občutke, ki jih opisujete. Pazite nase,