Imam 9 in pol mesečnega sina. Nosečnost je sprva potekala brez težav, v 25. tednu pa sem začutila relativno močne popadke (bila je to moja druga nosečnost) in bila tudi dva dni hospitalizirana. Ob zdravilih za zaustavitev popadkov se je vse skupaj umirilo, dobila pa sem tudi “nekaj” za hitrejše dozorevanje otrokovih pljučk. Nosečnost se je nadaljevala brez posebnosti. Krvni tlak je bil celo med nižjimi (v prvi nosečnosti konstantno povišan) do dveh tednov pred rokom, ko so mi noge pričele močno otekati, pritisk pa se je povišal na 140/90 (prej 110/75). 5 dni pred rokom so mi porod sprožili. Predrli so mi mehur in dali umetne popadke. Porod je trajal 5 ur in v zadnji fazi sem dobila še kisik, saj ga je sinu že močno primanjkovalo. Že v prvi uri je zdravnica opazila stokanje, mu pregledala kri in ga dala na opazovanje. CRP je bil že takrat povišan na 6. V 12 urah pa je zrasel na 25. Takrat so se odločili za antibiotik, vendar je CRP kljub temu v naslednjih 24 urah narasel preko 80. Antibiotik so še dopolnili in dali sina na 24-urno opazovanje. K sreči je antibiotik “prijel” in CRP je pričel počasi padati. Po enem tednu so naju le odpustili domov, vendar pa sva morala še 5 dni jemati antibiotik. Dva meseca je bil še dokaj zdrav, le nosek je bil konstantno zamašen. Fiziološka in pumpica za nosek pa naši večni spremljevalki. Do noči, ko zaradi težkega dihanja sploh nismo več zaspali. Naslednji dan naju je zdravnica napotila v bolnišnico, kjer so postavili diagnozo RSV. Tej pa se je po treh dneh pridružil še težek bronhitis, tako da sva ob dvojnih antibiotikih in inhalacijah tam ostala 14 dni. Po enem tednu doma je pričel čudno stokati, tako da naju je zdravnica zopet poslala na pregled v bolnišnico. Razen nahoda je bil na videz bp, CRP pa je zopet podiral rekorde - 96. Po enem tednu hospitalizacije sva le odšla domov, hčerka kot glavna “bacilonoska” pa je že pri prvi hospitalizaciji tako ali tako ostala doma in ni šla več v vrtec. Od takrat je bilo stanje vsaj malo normalizirano, vendar nosek ni in ni nehal smrkati. Še poleti, ko smo bili vsi zdravi, brez vsakršnih obiskov, pri sprehodih v samo res lepem vremenu so bili dnevi brez zamašenega in mokrega noska zelo redki. Najbolj čudno pa je bilo in je še vedno, da tudi takrat, ko ni mogoče iz noska nič izpumpati sin še vedno rahlo “hrope ali grgra” kot bi imel nahod nekje globlje in se sploh ne bi dalo spraviti ven. Pred kakim mesecem pa mu je zdravnica predpisala Fenistil. Nosek se je v dveh dneh čudežno zaprl, do cepljenja pred enim tednom oz . do uživanja paradižnika. (sumili smo že na alergijo na paradižnik, vendar kakšnih izpuščajev ni bilo). Nosek je sedaj spet neprestano zamašen in moker , kljub Fenistilu in zdravi okolici (do pred dveh dni, ko sem dobila nahod). Zanima me ali je možno da ima sin probleme zaradi kakšne alergije, morda zdravil za dozorevanje pljučk, ki sem jih dobila med nosečnostjo, ali pa ima le tako zelo slab imunski sistem (železa ima le103, vendar s sirupom nikakor nismo uspešni in ga večino izbljuva) in kako bi mu lahko pomagali. Sicer je že skoraj vse ( na žalost ima najraje paradižnik, katerega pa se mu sploh ne upamo več ponuditi), pije pa skoraj nič saj se še veliko dojiva. Že v naprej vam najlepša hvala za kakršen koli nasvet ali mnenje.