Lep pozdrav Alenka! Prava policitemija ali policitemia rubra vera je bolezen, ki jo uvrščamo med mieloproliferativne bolezni, pri katerih je povečana tvorba celic eritrocitne vrste (rdeče krvničke), manj pa celic granulocitne (iz teh nastajajo bele krvničke) ali megakariocitne vrste(iz teh nastajajo krvne ploščice). Bolezen počasi napreduje, tudi nastop bolezni je počasen. Vzroka ne poznamo, pogosteje pa jo srečujemo pri odraslih, starih >40 let in pri moških. Bolezen je redka, pogostnost je 4-5 na 1 mio prebivalcev. Zaradi povečanega števila rdečih krvničk je povečan volumen krvi, vene so razširjene, povečana je viskoznost krvi. Zaradi tega lahko pride do motenj prekrtvavitve tkiv, nevarnost za tromboze se poveča. Pogosto bolezen poteka v začetku brez posebnih težav, šele kasneje bolniki občutijo določene težave v smislu glavobolov, vrtoglavic, šumenja v ušesih, včasih pride do težje koncentracije in spominskih motenj. Kadar se gostota krvi zelo poveča, lahko pride do težav zaradi prekrvavitve določenih organov. Pogostejše so razjede na zgornjih prebavnih organih in tromboze različnih organov. Povečano je srbenje kože. Povečana je vranica pri treh četrtinah bolnikov, jetra redkeje, koža je bolj rdeče obarvana. Laboratorijsko dokažemo povečano število rdečih krvničk, ki pa vsebujejo manj železa in so zato manjše. Pogosto so hkrati povečane tudi bele krvničke, lahko so tudi manj zrele. Pri 50% bolnikov s pravo policitemijo ugotavljamo tudi povečano število trombocitov (krvne ploščice), te so tudi večje in nepravilnih oblik, tudi njihova funkcije je spremenjena. Povečana je sečna kislina, zelo redki bolniki pa imajo tudi protin. Opažamo tudi nekatere druge spremembe. Opisala sem potek bolezni brez zdravljenja. Seveda se bolezen tudi dobro zdravi. Namen zdravljenja je zmanjšati količino eritrocitov in trombocitov. Tako se izboljša viskoznost krvi in nevarnost trombemboličnih zapletov. Najbolj enostavne so venepunkcije, ko odvzamemo 300-500 ml krvi. Z nekaterimi specialnimi zdravili(radioaktivni fosofor, busulfan, hidroksiurea) pa zdravimo lahko celo kostni mozeg (ta zdravila so rezervirana predvsem za starejše bolnike). Bolezen je zares neozdravljiva bolezen, ki pa se kar dobro zdravi. Preživetje je odvisno od posameznika, v povprečju pa preko 13 let. V letu 2003 vam želim predvsem veliko zdravja! Marjana Grm