Pozdravljeni ! Pišem vam , ker me zanima vaše mnenje (še nikoli nisem bila pri psihiatru) o svojem problemu , ki pa zame le-to ni.Stara sem 22 let in od kar pomnim , se pogovarjam sama s sabo in pri tem uživam (verjetno sem za okolico močno nadležna) .Pogovarjam se naglas in to kjerkoli .To izgleda tako - kadar si česa zaželim (materialne dobrine) in si jih seveda ne morem privoščiti (študent) - se skozi fantazijski svet prelevim v življenje polno blišča in bogastva,v njem seveda nastopam kot uspešna, bogata, srečna ... V tem svetu se z mislimi pogovarjam z ljudmi, ki so poleg mene (ponavadi nikogar ne poznam), ampak jaz jim odgovarjam naglas; to se mi dogaja tudi, ko imam kak' sestanek ali razgovor ali preprost klepet s prijateljicami- po poti do kraja srečanja se že vse sama "zmenim"- kaj je narobe z mano !? Bom prenehala s monologi!? Hvala za mnenje !