Vprašanje
Pozdravljeni, mogoče bi bilo moje vprašanje oz. moji problemi bolj primerni za katero drugo kategorijo, ampak upam da mi boste tudi Vi znali odgovoriti oz. pomagati. Stara sem 20 let. Imam težave s čustvi, razpoloženje mi močno niha. Nek trenutek sem lahko popolnoma srečna, ampak me bo že slučajna misel užalostila ali ujezila. Moti me moja trenutna brezbrižnost do vsega, kar pa se nenako sezonsko menja z natančnim planiranjem stvari za naprej. Sem zelo razdražljiva in imam na trenutke precej hude napade jeze in bi to jezo najraje izrazila na nekonstruktivne načine, kot so udarjanje z glavo ali s pestjo ob zid, kričanje.Navadno se zadržim in to jezo potlačim vase. Podobno imam tudi napade žalosti, ko se počutim popolnoma sesuta in na tleh. Zaradi tega zadrževanja se vsa ta čustva kopičijo v meni in sem praktično tempirana bomba. Pogosto se zaradi malenkosti jezim na moje najbližje ali pa jokam zaradi malenkosti. Najbolj je "pod udarom" moj fant. Skupaj sva skoraj 4 leta. Odlično se razumeva, imam pa velik problem. Že približno dve leti ne čutim skoraj nobene potrebe po seksu. Preprosto mi ni do tega. S fantom se o tem odkrito pogovarjam ampak ne najdeva rešitve za to. Med spolnimi odnosi me ponavadi tudi boli pri vhodu v nožnico, neglede na vzburjenost. Že večkrat sem bila pri ginekologinji in z mano ni fizično nič narobe, pravi da problem tiči v moji glavi. Ampak do tega se sama ne prebijem, kar pa počasi ampak vztrajno najeda najin odnos. Včasih sem bila zelo sočutna in "empatična", zdaj se pa izogibam bremenu nerešljivih težav prijateljev, saj ne vem kako lahko pomagam oz. kaj lahko naredim. Ponavadi sem mrtvo hladna ob problemih drugih. Naj še omenim, da sem 5 let nazaj hodila k psihoterapevtu, zaradi mojih samodestruktivnih nagnjenj, ki so trajala več let, pri čemer mi je zelo pomagal in sem zaživela popolnoma novo življenje. Zdaj se pa bojim, da se mi ti občutki počasi vračajo. Rada bi rešila mojo zvezo in živela srečno, ampak nevem kako. Prosim za nasvet. Hvala in lep pozdrav.
Odgovor
Spoštovani! Svetujem vam, da se poskušate ponovno vključiti v psihoterapevtsko obravnavo k psihoterapevtu izpred nekaj let nazaj saj se je le-ta takrat pokazala za zelo učinkovito. Sicer pa je glede vaših prebojev neustreznega vedenja s samopoškodovalnimi akti zelo pomembno treniranje postopnega prevzemanja kontrole nad svojim ravnanjem. Vedno je preden človek neko dejanje izpelje odločitev o tem sformirana v glavi. Takrat je kritičen čas delovanja, ko se zaveste, da ima vse kar človek naredi svoje posledice, konec koncev človeka, ki skuša svoje izsiliti z udarjnjem glave ob mizo počasi nihče več ne more jemati resno in si s tem škodi, ter hudo prizadeva lastno dostojanstvo. Takšnih izgredov si ne smete privoščit prvenstveno zaradi sebe in lastne slike o sebi, saj bo ta vedno slabša tako pa bo sčasoma zelo težko živeti. Začnite nase gledati kot na nekoga, ki sebe spoštuje in prej skrbno premisli preden si privošči stvari, ki nanj vržejo luč nepredvidljivosti, neuravnovešenosti in čudaštva. Prvič ,ko vam bo uspelo premagati svoje začetne impulze po ventiliranju in boste uporabili kakšno alternativno opcijo pomirjanja, boste sebi dokazali, da zmorete in boste tudi kasneje imeli vedno več kontrole nad seboj, srečno, J.K.L.
Preberi še
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV