Pozdravljeni. Imam vprašanje in upam, da sem se obrnila na pravi naslov. 7 let sem živela v izvenzakonski skupnosti pri partnerju. nekaj časa je bilo vredu vse, potem pa so se začeli dogajati problemi in to na vseh področjih. Strašne vulgarne žalitve, so se iz dneva v dan stopnjevale. Za njega nisem več znala ničesar. Postala sem najslabša in popolnoma nevredna vsega. Žaljivke so postale nevzdržne pa naj sem se še tako trudila. Moja služba je postala kar naenkrat najslabša. Brskal mi je po telefonu in me zmerjal, če sem imela klic, pa čeprav me je klicala hčerka. Prišlo je tako daleč, da sem v podzavesti sama sebe "štopala" koliko časa potrebujev iz službe, da ne bom zamudila. Moje življenje se je sukalo samo v službi in doma. Pijača je bila na dnevnem redu. Ko sva se spoznala je to nekaj časa prikrival. Ker jaz ne pijem, me je njegova družba vedno zaradi tega zasmehovala. Še posebej njegov sin, vedno bolj se je trudil,da bi odšla. Ko sem končno obupala sem odšla. In zdaj sicer živim v miru, a občutka, da sem najlabša se ne morem znebiti. Bežim od ljudi in vedno huje je.Ne morem se pobrati. Lepo vas prosim, da mi svetujete ali pa poveste, kam naj se obrnem. Stara sem 49 let in popolnoma zakomleksana. Lepo pozdravljeni.