Spoštovana, Fizična bolečina boli, psihična bolečina boli še bolj, bi lahko najkrajše povzeli razlog za samopoškodbeno vedenje. VEDNO za takim vedenjem stoji velika psihična bolečin! Pogosto se pojavlja pri tistih otrocih in mladostnikih, ki živijo v družinah, v katerih izražanje čustev, zlasti negativnih ni zaželeno ali celo dovoljeno, tam, kjer odrasli tako čustveno odmaknjeni od svojih otrok, da ne vidijo in ne slišijo njihovih stisk, zato se otroci počutijo zavrnjeni in zapuščeni. Zato je v otroku in mladostniku oblikujejo nizko samopodobo, se počutijo ničvredne in ne zaupajo vas in v zunanji svet. Zato svoje stiske kopiči v sebi, vznemirjeni so in preplavljeni z žalostjo, jezo, strahom. Zaradi teh občutkov, ki jih ne sme in ne zmore izraziti, se počuti krivega in ga je sram, zato se kaznuje – s samopoškodbo, ki za kratek čas omogoči zmanjšanje čustvene napetosti. Taka oblika samokaznovanja je pogosta tudi pri tistih mladih, ki so bili ali so še vedno žrtve različnih zlorab – telesnih, spolnih ali čustvenih. Travmatična izkušnja zlorabe prav tako zaznamuje z občutki krivde in globokega sramu, ki jih skušajo potlačiti, skupaj z drugimi neprijetnimi občutki, ki jih skuša mladostnik sprostiti skozi samokaznovanje s poškodbo. In rez za kratek čas telesna bolečina prinese kratkotrajno olajšanje, ki pa ga nadomestijo poleg dosedanjih še novi občutki sramu in krivde zaradi samopoškodovanja, kar vodi v nove napetosti in novo iskanje olajšanja v telesni bolečini. Začaran krog se zapre. Zato ne pomaga zahteva: prenehaj se rezati, niti prepričavenje, niti grožnje. Nujna je strokovna pomoč. Svoji prijateljici svetujte, naj se obrne na odraslo osebo, s katero se bo lahko pogovorila - razredničarko, šolsko psihologinjo, osebnega zdravnika. Ti jo bodo potem usmerili na zdravljenje k psihoterapevtu, s katerim bosta poiskala vzroke, ki v njej sprožajo tako močne in težke čustvene napetosti . Poskusite jo prepričati, da naj poišče pomoč, saj bo brez nje težko sama našla izhod! Pazite nase,