Vprašanje
Pozdravljeni
Upam, da mi boste lahko odgovorila na moje vprašanje. Imam 20 mesečno hčerko, ki je zelo živahna, pridna... Moti pa me ena stvar. Začelo se je približno pri dobrem letu, da se je začela "napenjati" na stolu, ali v stolčku za hranjenje ali v avtosedežu. Sprva smo mislili, da je to zato, ker je na stolu privezana in želi ven, ampak to "napenjanje" se stopnjuje in se vse bolj kaže kot drgnjenje spolovila. Ne vem kaj naj si mislim. Sem mislila, da se to dogaja samo ko nosi plenice (da ji to zagotavlja neko ugodje), ampak ravno tako to počne sedaj, ko je že brez plenic. Izkoristi vsak trenutek, bodisi ko leži, ali sedi na stolu... Tudi, če ji rečem naj tega ne dela, me samo pogleda in to dela naprej, ali pa celo odvrne pogled in se sploh ne zmeni za besede. Izgleda pa kot bi padla "v trans". To se sedaj dogaja že tako dolgo, da me že malo skrbi kaj je narobe.
Lepo prosim, če mi lahko daste odgovor, če pa ne konkreten, pa mogoče kako je z razvijanjem spolnosti pri tako malih otrocih?
najlepša hvala
Odgovor
Spoštovani!
To, kar opažate pri svoji 2-letni hčerkici, je samozadovoljevanje, kar je naraven pojav – nekateri otroci že v tej dobi spoznavajo svoje telo in ob dotikanju erogenih področij doživljajo ugodje in to tudi z vedenjem pokažejo. Seveda tega ne opažamo pri vseh otrocih. Lahko pa otroci to delajo javno – na primer v vrtcu pred očmi ostalih otrok, in je to lahko neprijetno, saj so lahko izpostavljeni posmehu ali kakšni drugi negativni reakciji. Torej je zelo pomembna poučenost in pravo ravnanje pedagogov, če do tega pojava pride. Pogosto to vedenje otroci »uporabijo«, kadar so napeti in se na ta način sprostijo in umirijo, saj iz predhodnih izkušenj vedo, da jih dotikanje genitalij pomiri. Vaša deklica očitno ob dotikanju spolovila doživlja vzburjenje in ob večanju dražljajev narašča tudi vzburjenje do orgazma – na to vedenje je zelo osredotočena in jo vidite kot da je v nekakšnem »transu«. .
Zelo pomembna na tem mestu se mi zdi prava poučenost staršev, da vedo, da je to naraven pojav, da nanj ne odreagirajo neustrezno – torej negativno: s paniko, sramom, jezo, zgroženostjo, pretirano zaskrbljenostjo ali celo telesno kaznijo, da bi otroku to vedenje na silo preprečili. Potrebno se je pogovoriti z otrokom in najti še kakšen drug način sprostitve. Priporočam tudi kakšno knjigo o spolnem zorenju otrok. Srečno!
Preberi še
Irena Rahne Otorepec, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV