Pozdravljeni, Imamo hčerko staro 7 let in pol, sina petletnika in še eno hčerko, staro 17 mesecev.Pred približno dvema letoma se je hčerka pričela samozadovoljevati. To je bilo sprva občasno, predvsem preden je zaspala in temu nismo posvečali pretirane pozornosti, tudi se o tem nismo pogovarjali. potem pa je to početje postalo pogostejše, večkrat se je samozadovoljevala tudi kar v dnevni sobi, ko smo imeli v hiši obiske, pri babici.. Pogovorili smo se, da naj to počne le v svoji sobici, da se ji nebi drugi smejali, ker bi lahko to kdo napačno razumel... Meni se je pred očmi kar pojavila slika, kako bi bilo, če bi se kje komu vsedla na kolena, saj sva z možem opazila, da je tudi v igri nekajkrat možu sedla na hrbet, nogo in se drgnila obenj. Ko sem se z njo pogovarjala, mi je vse opisala, kako to počne, kaj čuti, tudi meni je priporočila, naj poskusim. Po nasvet sem se obrnila tudi k psihologinji v zdravstveni dom. Svetovala mi je, da naj zvečer riše, naj kdo zaspi z njo, vaje za umirjanje, a se je temu izogibala, ker ve, da bomo pri njej dokler ne zaspi. Tudi sicer vedno težko zaspi, nikoli ni tako utrujena, da bi takoj zaspala. Skratak, zadeva se je malo polegla, tako se nam je zdelo. Pred časom, približno dva meseca to traja, pa smo opazili spet pogostejše samozadovoljevanje in zdi se mi, da včasih tudi v trenutkih, ko ve, da je to res najmanj primerno. Recimo; danes zjutraj po treh prijaznih budnicah še ni vstala in se začela oblačiti, vse stvari smo ji že prinesli k postelji, popolnoma prebujena je bila, oba otroka sta se med tem že umila in oblekla, slišala je, da se odpravljamo, ko pa sem prišla v sobo je ležala na postelje v pižami in se samozadovoljevala. Lahko si mislite, da nisem bila vesela. V jezi sem zakričala, da bo morala sama v šolo (stanujemo 200 m od šole, brez vbseke ceste do tja), ker je ne moremo več čakati. Potem pa jok, jok... Skratka, opupana sem, prebiram, kako naj me ne skrbi, pa me vsi ti odgovori ne potolažijo več. Prosim Vas za odgovor in se Vam najlepše zahvaljujem. Trebižan Barbara