Pozdravljeni! Na vas se obračam z upanjem, da mi lahko svetujete kaj bi bilo v mojem primeru najboljše narediti. Stara sem 17 let in opažam sama pri sebi, da mi razpoloženje zelo niha. Včasih sem zelo vesela in polna načrtov za prihodnjost, spet drugič sem zelo potrta in brezvoljna.To tudi vpliva na mojo koncentracijo pri učenju - enkrat sem polna energije in zagnana za učenje, spet drugič me prevzame občutek manjvrednosti, da mi nikoli ne bo uspelo uresničit želj in takrat enostavno izgubim voljo do učenja. Takšni občutki se včasih spremenijo v dneve, tedne, mesece obupa, ko sem čisto na tleh. Ko sem bila mlajša sem se spravljala sama nase in se samopoškodovala, sedaj je tega manj. Enostavno se ne morem v navalu jeze in obupa nadzorovat. Včasih pride tudi to tega, da začnem razmišljat o samomoru. Da začnem delat načrte. Ko sem v družbi sem bolj zadržana, ker večinoma enostavno nimam volje, da bi to spremenila ne glede na to koliko si to želim. Ko pa imam dneve, tedne, ko sem srečna me res hitro potre vsaka šala, ki jo vzamem za žalitev, kljub temu, da se zavedam, da je bila šala. Ampak sem vseeno užaljena in se raje odmaknem. Nevem zakaj to delam. Nevem zakaj se mi razpoloženje tako spreminja. Včasih imam celo občutek, da sploh nisem v svojem telesu, da se premaknem za eno stopnjo višje, sploh nimam občutka da lahko premikam svoje telo, a na moje presenečenje še vedno lahko funkcioniram do te mere, da počnem stvari naprej. Ob tem se mi pa pojavlja še vrtoglavica in nekakšen občutek utesnjenosti. Kaj bi bilo v mojem primeru najbolje storiti? Vem, da bi bilo pametno poiskati pomoč, če ne drugo že zaradi koncentracije pri učenju, ker imam res željo po tem, da bi uresničila svoje sanje... ampak me je sram. doma ne upam povedat, ne upam povedat osebni zdravnici. Je mogoče, da je to tudi povezano z tem, da imam v ožji družini nekoga, ki ima depresijo? Lep pozdrav.