Skupina vedenjskih sprememb in pojavov, ki jih srečujemo pri mladih in v sebi nosijo klice samouničevalnosti, je dokaj velika in raznolika. Mednje spada tudi samopoškodbeno vedenje. Tovrstno vedenje pri mladostniku odraža njegovo stisko. Pri tem pa je mogoče ugotoviti nekatere razlike med spoloma glede na rizičnost opisanega vedenja. Tako fantje na svoje slabo počutje, nemir, depresivno razpoloženje in nezadovoljstvo, se pravi na svojo stisko, pogosteje opozarjajo z večjim tveganjem pri športnih dejavnostih, s hudimi opijanjanji ali zastrupitvami z drogami, z navidezno delikventnim in provokativnim vedenjem ali pa pogostimi grobimi in impulzivnimi poškodbami. Pri dekletih pa pogosteje srečamo v takšnih primerih beg v bolezen, gojenje telesnih težav, zlorabo zdravil in samotarsko opijanje ali promiskuitetno vedenje kot odraz zaničevanja in ponižanja sebe. Ocena nevarnosti takšnega samouničevalnega vedenja, je toliko večja kadar te spremembe nastopijo kot nekaj novega, kot velika sprememba v mladostnikovih vzorcih vedenja, njegovega življenjskega sloga ali reagiranja. Kaj storiti v takšnem primeru? Najpomembnejši je pogovor, kajti če bomo mladostnika na primeren in občutljiv način vprašali o njegovem vedenju in stiskah, ki jih ob tem doživlja, bo poleg ostalega to zanj tudi sporočilo, da lahko govori o svojih težavah in morebitnih samomorilnih idejah, ki so se mu pričele kazati kot možen izhod iz nastale situacije. Izrazite svojo skrb zanj, ponudite mu, da lahko svoje težave deli z vami. Poskušajte ugotoviti,kaj ga najbolj vznemirja in povzemite njegov problem s svojimi besedami. Vprašajte ga in spomnite na to, če je sam že razmišljal o možnih rešitvah in če je kdaj že delil s kom težave ali se na koga obrnil v takem primeru. Tako lahko skupaj z njim iščete možne rešitve in kadar se kot rešitev nakazuje potreba po strokovni pomoči, ne oklevajte in mu predlagajte obisk pri strokovnjaku, ob tem pa mu lahko ponudite svojo pomoč, da ga boste spremljali ali pa se celo dogovorili za obisk. Z lepimi pozdravi.