Shizofrenija spada med težje duševne motnje, obstaja odkar obstaja človeštvo, vzrok pa do danes ni znan. Tveganost obolevnosti je višja, če ima kdo shizofrene sorodnike. Če je obolel en otrok ima drugi 8-14% možnosti, da bo zbolel za shizofrenijo. Način dedovanja ni znan, verjetno pa gre za vpliv več genov. Dednost je pomemben dejavnik ranljivosti človeka, da se bolezen izrazi in na kakšen način pa je odvisno od številnih dejavnikov (tudi okolja). Znaki shizofrenije so zelo raznoliki, po njih tudi razvrstimo bolezen v več kliničnih slik. Motnje se pojavljajo tako na področju zaznavanja, mišljenja, čustvovanja, volje in hotenja, v socialnem polju. Pojavljajo se v različnih kombinacijah in v različni intenziteti, pomembno je, da trajajo nepretrgoma dovolj dolgo časa. Začetek bolezni je lahko nenaden, buren, bolnik lahko zboli v nekaj dneh z blodnjami, halucinacijami, nemirom. Začetek bolezni pa je lahko tudi plazeč, posameznik se počasi spreminja v vedenju, v čustvovanju, skozi mesece ali leta v socialnem smislu čedalje bolj teži k socialni izolaciji. Nenaden izbruh bolezni ima navadno boljšo prognozo.