Spoštovani!Iščem pomoč za sina starega 22 let.Že več krat smo ga neuspešno nagovarjali,da poišče strokovno pomoč.Smo povprečna štiričlanska družina.Da mi boste lažje odgovorili,bom začela z zgodnjim otroštvom. Prvi porod sem imela s 30-imi leti,pri obeh otrocih insuficienca placente,porod sprovociran 20 dni pred rokom.Sin je bil vedno hiperaktiven,neobvladljiv,v šoli povprečno dober učenec,uspešno končal gimnazijo in se vpisal na fakulteto,končal prvi letnik,ostal mu je le 1 izpit za pogoj,ko smo opazili povečano agresijo do staršev in sestre.Zapirati se je začel vase in večino časa preživel doma.Ima predsodke glede hrane,če je na obisku njemu nesimpatična oseba ali so bila vhodna vrata odklenjena.Takrat se hrane izogiba,ker bi lahko bila zastrupljena.Misli,da mu vsi želijo slabo in mu hočejo škodovati.Pred dvema letoma je bil operiran na herniji in od takrat naprej je z njim vedno slabše.Trdi,da operacija ni uspela in da še vedno čuti bolečine na mestu posega.Po večkratnih konsultacijah z zdravniki in ultrazvokih so nam vsi zagotovili,da reoperacija ni potrebna.On pa še vedno vztraja in zahteva vedno nove preiskave.Vendar kila ni njegov edini problem,saj pravi,da ima težave tudi z ušesi,sinusi,želodcem,... Živi v nerealnem svetu,sebe neutemeljeno poveličuje,zraven tega pa je velik materialist in ne sprejema kompromisov in pogojev,ki mu jih postavljamo.Za svoje težave krivi naju z možem in to je njegov izgovor za vse (nedružabnost,da ne izdeluje šole,...).Nikakor noče na pregled h psihiatru,ker meni,da takšne pomoci ni potreben in noče kartoteke. Posledice so vidne na vseh članih družine,posebej na 18-letni sestri,ki je njegovo pravo nasprotje.Je ambiciozna,prijazna in komunikativna,žal pa ima želodčne težave,ki so psihično pogojene. Naj povem še to,da sta bila oba otroka ljubljena in težko pričakovana.Nudili smo jima vse,kar je bilo v naši moči. Prosim vas,da mi poveste na kak način bi ga prepričala,da pride na pregled in mu tako pomagala iz težav. Lep pozdrav