Že pred časom sem vam pisala v zvezi z 17 letnim sinom, ki je doživljal bolečo izkušnjo ob smrti svoje prijateljice. To se je potem nekako umirilo, vendar je zopet zapadel v stanje ko gleda na svet kot na veliko črno gmoto. V ničemer ne vidi prihodnosti, vse mu je čisti kaos, ničesar se ne more spremeniti na bolje. Zaprl se je vase, strmi v stene, joče, ne sprejema ne kritik ne lepih besed. V šoli je zelo popustil, tako da ga čaka popravni izpit. Ko se mu hočeš približat je njegov odgovor da ga tako nobeden ne razume, da svojih čustev ne more opisat nobenemu. Imam tudi občutek, da je poizkusil že tudi travo, saj je nekajkrat bil zelo čuden še na drugačen način. Bojim se da si bo kaj naredil, ali pa bi to prepaslo v jemanje še kaj drugega. Ko nekako izsiliš pogovor iz njega in se saj malo odpre, pa pravi da mu naj samo stojimo ob strani in da bo vse vredu, pomoč od koga drugega vztrajno zavrača in ga nikakor ne morem prisiliti da bi se pogovoril s kakšnim strokovnim delavcem. Prosim če mi lahko pomagate z nasvetom kako naj ravnam naprej. Ali ga naj dobesedno zvlečem k psihologu ali mu lahko na kakšen način tudi pomagam sama. lep pozdrav