Dragi športnik(I) Razumem želje po dosežkih, razumem abcijie posameznika, da bi dosegel nekaj, kar bi odmevalo, razumem tudi zasvojenost z občutkom fizične moči in sposobnosti. Ne razumem pa trenerjev (saj nekje trenerji tudi so, mar ne, vsaj za resne treninge bi morali biti) in njihove brezbrižnosti! Poškodbe? Tudi neustrezna prehrana je lahko do neke mere kriva za poškodbe! Toda sleherna poškodba omejuje nadaljnje intenzivno delo, mar ne! Seveda so poomembne beljakovine, intenzivna športna aktivnost jhe namreč čisti "avtokanibalizem" in povzroča začasno razgradnjo mišičja. In pravilna prehrana mora zagotoviti energijo za naporno fizično delo, čim bolj preprečiti razgradnjo mišic, po vadbi pa omogočiti čim hitrejšo obnovo. Po treningu je dejansko potreben vnos v prve pol ure, nato pa drugi vnos enkrat do 2 ur po zaključku. Če ni mogoče zaužiti normalne hrane, ki je vsekakor boljša, potem so seveda še vedno boljše sirotkine beljakovine, kakor pa nič. Bi se pa vprašal, če ni vadba za trenutno mišično moč malce prenaporna! Pomanjkanje apetita že daje slutiti tudi to možnost! Srečno