Pozdravljena! Kaj naj rečem? Clarinol je po eni strani nekaj normalnega, nekaj s čimer se v vsakdanji prehrani neprestano srečujemo in vemo, kakšen učinek ima. Po drugi strani pa je koncentrat s kakršnim naše telo v običajnih pogojih nima stika, in zato enostavno ne vemo kakšne bodo reakcije nanj. Gre za koncentrat konjugirane linolenske kisline, ki se sicer nahaja v mlčeni maščobi in v mesu prežvekovalcev ( govedo). V manjših količiunah ima zelo ugoden učinek na člkoveško telo, saj pomaga pri "izgorevanju" maščobnih oblog. Kaj pa v večjih koncentracijah? Samo predvidevamo lahko, da ima še večji pozitivni učinek. Pa ga ima? Ni nujno! Za veliko sestavin, s katerimi se srečujemo v vsakdanji prehrani, a jih uživamo v velikih odmerkih, se je že pokazalo, da nimajo prav nobenega pozitivnega učinka ali pa imajo celo škodljivega. Saj ve, sedaj se bodo ponovno name zgrnili prodajalci teh preparatov, vendar za to trditvijo stojim. Sedaj pa še sladkorna bolezen. Zanjo vemo, da gre za sistemsko metabolno motnjo, ki se ne odraža samo v presnovi ogljikovih hidratov zaradi pomanjkanja inzulina, ( kar zdravimo z dodajanem sintetičnega inzulina), ampak gre za bolj kompleksno obolenje ( tudi v presnovi maščob itd), česar niti ne nadomeščamo, saj še ne vemo ravno vsega! Zato je za sladkornega bolnika vedno tvegano eksperimentiranje. Skratka: za spremembe je lahko kriv preparat. Čeprav "naraven", vendar je tako skoncentriran ( če naj verjamemo oglasom), da telo naj lahko ragira povsem drugače od pričakovanj. Lahko pa je tudi kakšen drug zaplet, ki se je sedaj pojavil. Ne bo škodlio takojšnje prenehanje uživanja preparata, če pa vse skuapj ne bo prav nič boljše, pa takoj k diabetologu.Do takrat bi bilo smiselno tudi uživanje večjih količin tekočine ( mineralne vode, mogoče), pogostejša kontrola krvnega sladkorja, kontrola telesne temperature ( kakšen blag porast telesne temperature že lahko povzroči ali acidozo ali pa učinkvitost inzulina). Ja in še to: sladkorna bolezen ni samo ena bolezen - tako pač poimenujemo skup nekih znakov, ki pa lahko nastanejo iz dokaj različnih razlogov. Zato pa govorimo o tipu I, (kjer parviloma ni lastne produkcije inzulina), pa o tipu II ( kjer je pogosta rezistenca na inzulin), zatorej se ne smemo kar vsevprek navduševati nad raznimi preparati. Srečno