Sprva bi vam želela odgovoriti na drugi del vprašanja. V odgovoru na podobno vprašanje sem že nekaj zapisala o našem odnosu do smrti ter z njim povezanim strahom pred izgubo. Sami omenjate, da ima dekle po izgubi nekoga, ki ga je občudovala, pogostejše nočne more. Kljub temu, da te osebe ni poznala osebno, ji je le-ta ter njena predstava o njej ali njem, očitno veliko pomenila. V določenih življenjskih obdobjih, kot je adolescenca, je takšno občudovanje »na daljavo« ter občutek bližine pogosto. Žalost mladostnika ob smrti je v takem primeru seveda običajna, čeprav včasih drugim manj očitna ali težje razumljiva. Doživljanje in izraženost žalosti pa je ponovno odvisna od več dejavnikov, kot so starost, pomen izgube za posameznika (kaj ji je oseba predstavljala, kaj je videla v njej/njem…), siceršnje čustvovanje, odnosi z bližnjimi in vrstniki.. Dobro je, da se o tem lahko s kom pogovori – lahko so to starši, prijateljica ali kdo drug. V primeru, da ob tem ni drugih težav, bodo tako tudi nočne more s časom prenehale. Zanima pa vas tudi poklic psihiatra oziroma izobrazba, ki je zanj potrebna. Po končanem študiju medicine je potrebno opraviti specializacijo iz psihiatrije (splošne ali pa otroške in mladostniške).