Pozdravljeni, imam vprašanje, sicer ne vem, če so moje težave takšne, da rabim psihiatra. Namreč že celo življenje sem bolj tih človek in nimam veliko stika s ljudmi. V os. šoli sem sam sedel v zadnji vrsti in nisem imel nobenega prijatelja, sošolci so me zafrkavali vse mogoče. Od tega, da sem to in ono - da imam stara oblačila, da smrdim, čeprav seveda ni bilo res. Tudi fizično so se spravljali name. V gimnaziji se je stvar popravila, ker sem začel delati na samozavesti in začel teči. Na splošno vidim, da težko navežem stik z ljudmi, podzavestno se bojim njihove zavrnitve ali da bi me užalili. Hodim na faks, kjer imam veliko prijetnih sošolcev ampak vidim, da se z njimi pogovarjam samo nujne reči. S sorodniki se pogovarjam, ker vem, da me ne bodo užalili. S ljudmi, ki jih ne poznam dobro, pa težko navežem stik oz. ta stik držim dalj časa. Pogovarjam se bolj nujne zadeve. Prijatelji me denimo kličejo, če bi šel ven ali če bi šel v telovadnico pa kar ne upam iti, ker se bojim, da bi se jim kaj zameril. Bojim se, da bi v pričo njih naredil kako neumnost in da bi me začeli kregati. Zato hodim na tek oz. na pohode sam. Nerodno mi je tudi pri puncah. Ena mi je še posebej simpatična, poznava se že dolgo, večrat se vidiva, ker živiva blizu. Pogovarjam se z njo osnovne stvari. Zanima me, kako naj se znebim tega strahu pred ljudmi. In kako naj se znebim treme in strahu pred pogovorom z ljudmi? To me čedalje bolj skrbi, ker vem, da bom moral kmalu poiskati službo, in tudi moje delo zahteva veliko stikov z ljudmi. Hvala lepa za odgovor!