Natrij je rudnina, ki jo nujno potrebujemo za svoje življenje, je najpomembnejši kation izven celične tekočine, od njega je oidvisen volumen te tekočine; igra pomembno vlogo pri ravnotežju kislin in baz ter je sestavni del prebavnih sokov. Toda potrebe odraslega človeka po natriju so majhne. Večinoma jih zadostimo z uživanjem kuhinjske soli. Lahko rečemo, da zadošča za odraslega do 6 g kuhinjske soli dnevno. Običajno jo zaužijemo v dnevni prehrani kot sestavni del živil. Praviloma je ne dodajamo posebej, saj tistih 6 gramov običajno krepko presežemo. Od večjega uživanja kuhinjske soli ni pričakovati nobene prednosti, kvečjemu negativne učinke! Pri nekaterih ljudeh ( takšnih je okoli 50%) je večji vnos kuhinjske soli dokazano škodljiv, saj jim povzroči porast krvnega tlaka. Kakšna pa je povezava kuhinjska sol in himalajska sol? Kemijsak formula za kuhinjsko sol je NaCl, za himalajsko sol pa NaCl. Torej je kemijsko enaka in ni bistvene razlike. Kuhinjsko sol po poreklu delimo na morsko sol, ki vsebuje številne rudnine, ki se tudi sicer nahajo v morju, vendar le v sledeh. Žal se v morski soli lahko nahajajo tudi kakšna onesnaženja, a so redko! Drugi vir kuhinjske soli pa so rudniki soli. V njih kopljejo t.i. kameno sol. In takšna je seveda tudi himalajska sol. Če gledamo takole ni himalajska sol prav nič bolj zdrava od običajne soli. Oziroma je zdrava le v toliko kolikor jo zaradi velike cene varčujemo in mogoče na ta način zmanjšamo njen vnos v telo. Pitje raztopine himalajske soli nikakor ni priporočljivo! Pa še nekaj: običajna sol, ki jo kupujemo v trgovinah mora biti jodirana, saj večini celinskega dela Slovenije primanjkuje joda. Himalajska sol ni jodirana, zato je pričakovati, da po dolgotrajni uporabi lahko (seveda ne nujno) obolimo za golšavostjo. Iz tega lahko zaključimo: obe soli sta strupeni, obe sta lahko zdravi. Pomembna je količina in z nobeno ne smemo pretiravati!¨ Srečno