Vprašanje
Doma imam 8 mesecev starega dojenčka. Že od prihoda iz porodnišnice imamo probleme s spanjem. Čez dan spi 2-3 krat po 30 minut. Zvečer je zelo razigran in hodi pozno spat. Ko pa končno zaspi, se zopet zbudi po 30-ih minutah. Ponoči vstajamo na 2 uri ali včasih celo po 1 uri. Kaj mi svetujete?
Odgovor
Spoštovani,
za otroke je značilno, da za razliko od odraslih, lahko začno spati kar iz igre. Odrasli se pred spanjem najprej umirijo, potem pa preidejo v spanje, otroci pa ne. Zato je pomembno ujeti otrokov ritem. Tudi, če je otrok zvečer razigran, to ne pomeni, da ga ne smemo spraviti spat. Zdi se mi, da je pri otroku zelo potrebno upoštevati ritem. Nekaj je njegov lastni ritem, nekaj pa ga lahko tudi prilagodimo. Spanje naj ne bo kazen ali izločanje iz naše družbe, temveč fiziološka potreba, ki jo želimo otroku izpolniti. Navajanje na red zahteva veliko potrpljenja. Otrok naj spi v svoji postelji in v svoji sobi. Že do osmega meseca naj bi od staršev dobil zadosti sporočil, da je varen v njihovi bližini. Okrog osmega meseca starosti opažamo t.i. strah osmega meseca, ki ga nekateri avtorji imenujejo za drugi organizator osebnosti (Spitz). To pomeni, da otrok loči tuje osebe od domačih. V tujih rokah joče, v domačem okolju ali maminem naročju pa se pomiri. To moramo upoštevati tudi pri spanju. Menim, da tudi družinske navade in družinski ritmi vplivajo na otrokovo vedenje. Če npr. družina ne gre spati pred polnočjo in njeni člani pozno prihajajo domov, bo tudi otrok težko začel spati ob 20. uri. Če je okolje polno močnih zvokov, glasne glasbe, ropota ali pa družinski člani kričijo, bo tudi otrok težje spal. In ne nazadnje je pomembna tudi družinska atmosfera, ki daje občutek ugodja ali neugodja. Tudi mikroklima naj bo prava. Ne prevroče in ne preveč suh zrak. Otrok naj bo primerno oblečen za spanje. Pri nočnem prebujanju včasih gre za žejo ali otrok le rabi malo nežnosti. Otrok se "prebudi" sicer pa možganska aktivnost ob tem ni značilna za budnost. Zato ga z našimi "pomirjevalnimi ukrepi" pogosto prav takrat zbudimo do konca. Če se otrok zbudi, ga je dobro kar v posteljici pomiriti (božanje, umirjene besede, ev. malo čaja ali vode) in bo spal naprej. Če vse to ne pomaga priporočam pregled pri vašem pediatru (če sumite, da je bolan) in pogovor s psihologom.
Vašem dojenčku želim miren spanec, vam pa zadosti spanja. LP
Preberi še
Prim. Zlatan Turčin, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV