Vprašanje
Spoštovani,
Moja hčerka je bila rojena z vakuumom zaradi zastoja na materničnem ustju. Zaradi dolgotrajnega poroda je bila izpostavljena pomanjkanju kisika.
Poleg tega je imela prolongirano zlatenico (14 dni). Že v porodnišnici so ji diagnosticirali hipertoničnost in v desnem delu možgan našli cisto (po manjši krvavitvi) in malo kasneje še hiperiritabilni sindrom. CFM in MR možgan naj bi bila v redu, na EEG-ju pa so se pokazale nepravilnosti v desnem možganskem režnju. Hodimo redno na fizioterapijo, punčka prejema kapljice D3, granule B kompleksa in tablete B6. Hčerki omogočava čimbolj tiho okolje s postopnim spoznavanjem zvokov na čim manj stresen način, veliko ljubezni in nežnosti. Kako lahko hčerki še pomagava, saj je hiperiritabilnost zelo mučna zanjo in seveda boleča za naju. Kaj pa hipertoničnost? Ji lahko še kako pomagava? Kakšne ima prognoze za nadaljni razvoj? Bo sploh kdaj "normalna"? Drugače je zelo zvedav in srečen otrok, veliko se smeji, vse jo zanima, najbolj pa seveda rada opazuje očija in mamico in se nama radostno nasmeji.
Hvala za odgovor.
Odgovor
Spoštovana,
pomanjkanje kisika je za možgane zelo neugoden dogodek. Posledice so lahko različne. Vi lepo opisujete t.i. spastični sindrom. Sindromi so v pediatriji dokaj pogosti in so nek specifikum stroke. Sindrom pomeni skupek simptomov (bolezenskih znakov). Stanje otroka je odvisno v koliki meri se bo nek bolezenski znak pokazal. Iz vašega pisma vidim, da že delate praktično vse, kar bi lahko. Verjetno hodite na fizioterapijo in ste vodeni pri razvojnem nevrologu. Premalo je podatkov, da bi lahko podal neko zanesljivo "oceno" vašega otroka. Nekaj pa vam lahko povem. Vprašujete me, če bo sploh kdaj "normalna". Jaz vprašujem kaj je to "normalno". Rajši bi razmišljali ali je srečna. Sreča ni odvisna od naše gibljivosti in je za vsakega nekaj drugega. Ne smemo meriti tuje sreče z našimi merili. Če jaz ne smučam bi mogoče smučar mislil, da nisem srečen. Hipertoničnost je sigurno določen hendikep za otroka. Otroci pa se razvijajo in je v zgodnji starosti težko dajati prognoze za naprej. Starejši je otrok, lažje govorimo kako bi lahko bilo. Videl sem sliko otroka, ki pleza po stopnicah navzgor. Stopnice nimajo konca (ali pa končujejo v neskončnosti), ob strani pa imajo ograjo z držajem za oprijemanje. Če stopnice predstavljajo razvoj ali naše življenje, po tem držaj ponazarja starša in strokovnjake. Ne vemo kako daleč bo nekdo v življenju prišel. Z našo pomočjo pa bo prišel nekaj stopnic dalje! Zato vam priporočam dobro sodelovanje z vašim terapevtom.
Vaši hčeri želim srečno otroštvo, vam pa da boste jo spravili čim dlje na stopnicah življenja. LP
Preberi še
Prim. Zlatan Turčin, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV