Lep pozdrav!Stara sem 21 let.Pred šestimi leti sta se starša ločila in to me je takrat močno prizadelo(to so tudi opazili), bolj kot mojo sestro , ki je starejša od mene.Navzven še dandanes kažem kot da mi je vseeno, vendar ni res.Živim z mamo in sestro.Kot otrok sem bila zelo navezana na očeta, bolj kot na mamo.Kljub temu da sem že odrasla me še vedno boli ko mi npr.mama reče da je oče "svinja".Da ni človek zaupanja, da je vse naj slabše na svetu!Malo stikov imam z njim, saj me ta "dvostranskost"zelo boli(sem kot nek poštar med njima!!)Ko se npr. dobiva z očetom on začne govorit o materi grdo in ga seveda prekinem saj mi tega ni za poslušat.Vedno pravi da razmišljam z mamino glavo-vendar ni res- mogoče bi lahko že enkrat opazili da znam razm. z svojo!! Ko pridem domov in rečem mami (saj jo vedno zanima.."kaj je rekel"?)kaj sva se pogovarjala ona reče da ni res in da on laže(seveda če je z njo povezano)...in tega več ne prenesem!!Mama pravi"kaj se boš jokala za njim?!?(saj me je enkrat"dobila" objokano po pogovoru z očetom)..in potem spet pridejo psovke na račun očeta.Vedno pravi "dobi se z njim, da se pogovorita"..in pol spet, kaj mu naj rečem in ono in tretje!!!Ko pa ji povem da sem ga klicala ali da se bova z očetom videla..obnemi!naenkrat je tiho in nič ne reče..potem pa spet čez nekaj dni "vaš atek nič ni dal za vas pa bo zdaj naenkrat najboljši!!"Haloo??saj je sama rekla, da sem že toliko stara da bi mogla vedet kak in kaj..Zakaj me potem ne pusti pri miru??Ne prenesem več!Z mamo nimava več enakih odnosov kot nekoč, dandanes se bojim kaj reči saj me vedno znova prekine...KOT DA ME NI!!in začne pogovor z sestro.Nevem ali dela to zanalašč ali ne..in potem ni čudno da sem vedno slabe volje in zagrenjena in ji nič ne povem(sem vase zaprta-ampak samo doma!Ko grem ven sem nasmejana dobre volje in uživam življenje)..LE ZAKAJ??In še stari starši so proti meni, vedno govorita, zakaj se ne smejim zakaj ne ono zakaj to, zakaj ne pospravim zakaj zakaj zakaj !!!???A sama nista nič kaj boljša! Verjamem da tudi oče ni svetnik, je človek ki rad komplicira in da ni potreboval plačevati preživnine zame je šel na borzo.Zdi sem mi da karkoli naredim, nikoli ne bom dovolj dobra za NIKOGAR!!!že sama do sebe sem preveč kritična.Oglavnem, to me razjeda vsak dan bolj in ne prenesem več!!!Mama in sestra mislita da je ta situacija lahka vendar zame kljub vsemu ni!!Vendar se MORAM delat kot da mi je malo mar za očeta, saj drugače me z sestro napadeta z besedami.Mama vedno govori, da jaz nima problemov in da mi je žlica v med padla in da sploh nevem kaj so težave....vendar ni res.Vsak dan bolj in bolj tonem v depresijo.Razmišljam da bi si nekaj naredila, saj bi le tako opazili da je ZARES z mano nekaj narobe!Vendar se ne splača...Imam krasnega fanta in želim živeti!!Prosim Vas za Vašo pomoč.PS: mogoče vprašanje ni primerno za Vas vendar bi želela da mi vsaj nekdo pomaga...Najlepša hvala!!