Pozdravljeni! Stara sem 22 let, zaposlena, porocena ter mamica 2 letne puncke.. Ker ne vem na koga bi se obrnila, sem tega mnenja, da bi mogoce Vi bili nekdo ki bi mi lahko odgovoril na vprasanje... Že ob mojem rojstvu sem ostala brez očeta, živela z mamo ter sestro.. Mama je bila ogromno časaaa v službi, tako da sva bili z sestro prepuščeni življenju na >>ulici<<.. Skrajsano, sama sebe sem probala nauciti kaj je prav in kaj ne.. Ze zelo zgodaj sem si zelela imeti svojo druzino, neki obcutek sigurnosti.. Ko sem spoznala fanta, sedaj moža, sem verjela da sem naletela na pravo pot.. Vedno sem bila nasmejana, polna samozavesti, imela sem veliko ciljev ki sem jih zelela izpolniti.. Dokler ni po 1 letu zveze, partner zacel tako rekoc >>skakati cez plot<<.. Zvezo z drugo osebo mi je skrival namreč 2 leti, vmes sem zanosila in verjela da bo moj otrok imel enkratnega očeta..Namreč po 1 mesec po porodu sem izvedela da ima poleg mene resno zvezo, da je bil z njo tako rekoc vsak dan, blatil mene ter trosil lazi... jaz sem po cele dneve ostajala sama doma,skrbela za hcerko ter za dom, hodila v sluzbo... zapadla sem v hudo psihicno stisko... Cedalje manj sem verjela da mi lahko v zivljenju sploh kaj uspe, izgubila sem samozavest, na mojem licu ni nasmeha.. Skratka, pocutim se kot da se mi >>mesa<<.. Vcasih imam obcutek, da mi gredo vsi na zivce, da nisem dobra mama, da nihce ni ponosen na mene.. Najhuje je ker ze 2 leti ne najdem tehtnega razloga za zivljenje, ceprav je tukaj moja hcerka zaradi katere probavam ostati na nogah.. Imam hude panicne napade, ko bi kar celi dan tulila na ves glas, nekaj v meni mi ne pusti da ostanem mirna , ceprav mi to trga srce.. V celem mesecu so mogoce 4 dnevi, ko se zjutraj zbudim in vem da bom danes lahko normalno prezivela dan.. Ostalih 26 dni se zbudim v solzah, panicna, depresivna, ne vstanem iz postelje, zgubljam spomin, ne znam se osredotociti na nobeno stvar, imam obcutek tiscanja v pljucih, kot da mi zmanjkuje zraka...Iskreno povedano se pocutim utesnjeno in bojim se, ker nevem katero smer v kriziscu bi izbrala... Obiskala sem tudi psihiatra, ki mi je rekel da je to custvena stiska, samo nevem ce lahko custvena stiska traja 3 leta??Definitivno se pocutim, da rabim pomoc, ker mislim da sem ze na robu vsega, preprosto ze izgubljam voljo za zivljenje... In vem da bi morda bilo najbolje, da zvezo koncam, problem je v tem da mi je moz zagrozil z najhujsim, poleg mi grozi tudi da bo mojo hcerko odpeljal stran od mene, ker sem psihicni bolnik... Jaz se s tem ne morem sprijazniti, ker ona je ves moj svet, zaradi katere sem na tem svetu in nebi se mogla sprijazniti da bi ob vseh osebah ki sem jih izgubila v zivljenju, izgubila tudi njo! Hvala za odgovor in se opravicujem ker sem napisala toliko, ampak iskreno nimam nikogar ki bi mu lahko povedala za mojo stisko!