Vizita.si
Vizita zdravniki

POPovi zdravniki

Staranje in kognitivne funkcije

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.
15. 07. 2009 18.16
0

Verjetno imam že rahlo motnjo glede spomina in vedenja. Na primer, če se sredi noči zbudim in ne vem neke nepomembne malenkosti ( ali je Algarve na Portugalskem in Camargue v Provansi ali obratno), ne...

Vprašanje
Verjetno imam že rahlo motnjo glede spomina in vedenja. Na primer, če se sredi noči zbudim in ne vem neke nepomembne malenkosti ( ali je Algarve na Portugalskem in Camargue v Provansi ali obratno), ne morem zaspati, dokler tega ne odkrijem. Torej prižgem računalnik in poguglam. To je moj prvi problem, moj drugi pa je legastenija. Do sedaj sem jo uspešno obvladovala z izredno koncentracijo, sedaj pa imam pri vsakdanjih opravilih težave. Pri pisanju in prevajanju si lahko pomagam z orodji na računalniku, drugje žal ne. Še to stara sem 66 let in se še vedno poskušam učiti. Trenutno se ukvarjam s severnonemškim narečjem (plattdeutsch) in primerjam besede z angleškimi. Seveda rešujem vse mogoče kvize (zlasti v nemščini-slovenskih skoraj ni) znanja iz vseh možnih področij. Nenehno iščem nove kvize, ker še vedno po 2-3 kratni ponovitvi običajno znam odgovore na pamet. Zmotim pa se pri kuhanju in si namesto mleka vlijem v kavo sok in podobno. Ali so to že znaki starostne demence ali Alzheimerjeve bolezni?
Odgovor
Spoštovana, Kognitivne (in tudi čustvene) spremembe se res pojavljajo pri starostni demenci, a ne le pri tej motnji. S staranjem se naše kognitivne funkcije (kamor sodijo tudi spominske) tudi sicer spreminjajo, res pa je tudi, da na ta proces močno vpliva naša lastna aktivnost. Izvzete so le spremembe, ki so posledica bolezni (npr. starostna demenca, možganska kap itd.), pri katerih so možgani strukturno spremenjeni. Glede na napisano bi vam vaše kognitivne zmožnosti, v veliki meri zagotovo zahvaljujoč vaši stalni intelektualni aktivnosti (nenehnemu učenju), lahko zavidal tudi kakšen mlad človek. Težave, ki jih opisujete, uvrščamo med spoznavne spodrsljaje, ki se nam tudi sicer dogajajo vsem, zlasti kadar smo morda bolj psihično obremenjeni (npr. solimo namesto sladkamo kavo, založimo ključe…). Če so se te v zadnjem času povečale (a vendar niso postale vaše običajno delovanje), bi kazalo pomisliti, ali ste morda zadnje čase pod večjimi čustvenimi obremenitvami. Taka obremenitev je lahko izguba/smrt bližnjega ali prijateljev, lahko tudi kakšna večja sprememba v življenju (npr. upokojitev, selitev, večji konflikti…). Te obremenitve bi lahko vplivale tudi na poslabšanje dislektičnih (legasteničnih) težav, kakor tudi na pojavljanje/poslabšanje obsesivnih znakov (…če se sredi noči zbudim in ne vem neke nepomembne malenkosti, ne morem zaspati, dokler tega ne odkrijem.). Druga možnost bi bila, da so ti znaki morda povezani z depresivno motnjo, za katero so med drugim tudi značilne težave s spominom in koncentracijo, moteno spanje, tesnobnost in nezmožnost pomirjanja. Če se je v tem obdobju morda spremenilo tudi vaše razpoloženje (postajate razočarani, razdražljivi, jezni…), bi to morda bili lahko tudi znaki depresivnost, zlasti če ste doživeli večje čustvene obremenitve. Če v vašem življenju ni večjih čustvenih obremenitev, oziroma če bi se vaše težave stopnjevale in vplivale na kvaliteto vašega življenja, pa le poiščite strokovno pomoč. V prvem koraku bi vam klinični psiholog z diagnostičnim pogovorom in testiranjem vaših kognitivnih funkcij lahko dal osnovne odgovore glede vaših skrbi. Prav tako bi lahko preveril, ali se morda pojavljajo znaki kakšne druge motnje (npr. depresije, anksioznosti…). Na osnovi teh preiskav pa bi se potem odločili za morebitne ukrepe. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662