Spoštovani, ne vem če sem se obrnila pravilno na vas,pa vendar pravijo: "Beseda ni konj". Sicer je zgodba kar precej dolga, vendar vam bom skušala opisati na kratko. Sem mati 35 letnega nezakonskega sina. Pri njegovih 6 letih sem se poročila in lahko rečem dobila zlatega moža, ki je sprejel mojega sina kot da bi bil njegov. Tudi on je bil že ločen, brez otrok. Zgradila sva si dom in vsi smo se leta 1998 vselili vanj. čez nekaj časa je k nam prišla živet tudi moja mati, ki je od leta 2010 nepokretna, v plenicah in sama skrbim zanjo, pri tem mi delno pomaga tudi sin. Sin se je v letu 2006 poročil, z ženo sta glede na to da drugače ni bilo mogoče prišla živet v našo hišo. Že na samem začetku sva se z možem in njenimi starši zaobljubila oz. rekla, da jima bomo skupaj pomagali. Besede da jima bomo pomagali sem vzela dokaj resno, saj sem od samega začetka pričela kuhati za celo družino, pomagala tudi pri drugih stvareh. Rodila sta se tudi dva moja vnuka, vnukinja je stara 6 let, vnuk pa 3. Do letošnjega leta ni bilo problema, lepo smo se razumeli, jaz sem kuhala za vseh (7 članov), snaha je dobila redno službo, sin ima tudi redno službo. Ker pa je mož imel poleg nove hiše staro hišo, ki je bila slab je rekel našima tamladima, da naj si zgradita hišo, če hočeta. Tako sta konec leta 2012 pričela z gradnjo. Mož je prepisal staro hišo z darilno pogodbo na mojega sina- pastorka, ter mu dal tudi solastništvo parcele, da je sploh lahko pričel z gradnjo. Vzdušje je bilo v redu, vsaj z moje strani, čeprav sem večinoma kuhala jaz, za hrano niso ničesar plačevali, včasih pa je kosilo skuhala tudi snaha. Večinoma smo jedli skupaj. V letošnjem letu pa je prišla bolezen, moj mož je imel klopni meningoencefalitis, bilo je hudo, nakar še boreliozo. Zatem je boreliozo dobil tudi vnuk. Ker se je vse to dogajalo v juliju, smo pa imeli že rezerviran termin za 10 dnevne počitnice, šli pa naj bi vsak za polovico termina torej vsak po 5 dni, sedaj nismo vedeli kako bo. Jaz sem se glede na to, da mož po taki bolezni ne sme na sonce in da je imel kar nekaj težav, že sprijaznila da pač na morje ne grem in rekla da naj grejo tamladi s svojo družino. Ker pa je dobil boreliozo tudi vnuk, s tem pa je pričel dobivati antibiotike ravno v času, ko je bil termin za počitnice, ni pa bilo mogoče prestaviti, je snaha, glede na to, da oni ne bodo mogli na morje prosila, če greva z vnukinjo staro 6 let midva na morje. Mož je glede na nastalo situacijo privolil in sva šla z vnukinjo na morje. Ko sva prišla nazaj z morja je mož še pomagal nekaj delati pri njihovi gradnji, nakar so se nekega jutra pojavili na stopnicah, da gredo na morje. Moj mož je bil jezen, kajti glede na to da naju so prosili, če greva midva na morje z vnukinjo je smatral, da pač oni ne nameravajo nikamor. Oni pa so se dogovorili da gredo vseeno še za par dni. Padlo je nekaj besed, mož je bil slabe volje, rekel je, da kako to, da glede na to, da sva šla midva z vnukinjo na morje, poleg tega pa je mož zelo težko vozil, glede na to da je bil bolan, da zakaj je potrebno sedaj denar porabljati še za to, da naj raje malo varčujeta, glede na to, da je v teku gradnja. Pa tudi glede na to, da so šli na morje v lastni režiji kar je tudi povezano s financami, jim je še rekel, da imajo pa že dosti denarja, da ko sva midva gradila hišo 10 let nisva bila na morju ... No potem pa je nastal prepir in so odšli brez besed.Ko so se vrnili so bili v nedeljo zvečer še pri nama v dnevni, prišli reči lahko noč, zdelo se mi je da je vse v redu. V ponedeljek sva jaz in snaha odšli v službo, ko pa sem v ponedeljek zvečer zvečer rekla snahi, kaj bomo kuhali za drug dan, mi je z vso ihto zabrusila nazaj, da jo nič ne briga, kaj bomo mi kuhali, da ona bo že kuhala sama. Sploh ne vem kaj jo je tako razkurilo, vendar se ji je po domače povedano čisto utrgalo.Šla je v svoje stanovanje v hiši, slišala sem samo to, da ona gre k očetu z otrokoma. Šla sem k njim, čeprav brez povabila nisem šla nikdar v njihovo stanovanje, vprašala sem kaj je, ampak ona je vpila, po mojem je imela prav histerični napad, šla na balkon in se drla kolikor je mogla. Da ona te ne bo več prenašala, da nima nobene svobode, da smo vsi proti njej itd., kar pa sploh ni res, niti enkrat ji nisem ničesar niti rekla, niti očitala, naprej je še vpila da nikamor ne more itd., Kar spet ne drži, nikoli ji ni nihče od naju z možem ničesar rekel, to je zraslo vse v njenih glavi, skratka bilo je zelo, zelo hudo. Takšnega vpitja še v svojem življenju nisem doživela, pa imam 53 let. Skratka stanje je bilo zelo resno.Potem sem jaz odšla od nje in sem jo pustila z otroci, mož oz. moj sin pa je odšel v nočno službo. Nakar mi je zvečer poslala sporočilo, ki se glasi: Draga babi in dedi (tako naju namreč kličeta vnuka in prav tako ona). Oprostita za moj današnji izpad. Prosim vaju, da me nekaj časa pustita na miru, da pridem k sebi. Ne drezati vame, bo še slabše. Vem da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Na to sporočilo sem ji odgovorila, da jo bova pustila v miru, da naj se pomiri, ko pa bo pripravljena pa naj pride k nama, da se pogovorimo kako bomo naprej. No sedaj je tega že 14 dni, pa še vedno nič. Vnuka sicer prideta pozdravit oz. zvečer rečeta lahko noč. Prej pa sta bila kar precej pri naju. To me neskočno boli, ne vem kaj naj naredim. Vprašala sem sina kako in kaj, rekel je, da ji je rekel, pa tudi on ne ve kaj ji je. Nisva se nikdar vtikala v njun zakon, niti se ne nameravava. Samo boli pa naju oba, da glede na to, da sva jima vsa ta leta toliko pomagala, sedaj pa je prišlo tako. Sedaj se sprašujem, sem mar jaz misleč, da delam dobro storila napako, ko sem kuhala za vse skupaj in na splošno smo bili veliko skupaj, tako da so nam nekateri zavidali, da nam gre tako lepo. Glede na besede, ki mi jih je izrekla snaha ne vem kaj naj si mislim? Prosim, če mi lahko kako pomagate z nasvetom, kaj naj storim?