Spoštovani, Po opisu sodeč je vaš dedek zbolel za demenco, njene najpogostejše oblike so: Alzheimerjeva demenca, demenca z Lewyevimi telesci in vaskularna demenca ( posledica možganskih žilnih bolezni). Demenca je progresivna bolezen. Spremembe, ki jih navajate, sodijo v 2. stadij demence, za katerega so značilne poleg motenj spomina in orientacije ter popuščanja naučenih socialnih navad (npr. inkontinenca) tudi vedenjske in psihične motnje (blodnje, halucinacije, vznemirjenje ter fizična in verbalna agresivnost. Opaziti je mogoče zapiranje vase in zmanjševanje kontaktov (depresivnost), sumičenja (ker se ne spomni, kam je kaj odložil, ima občutek, da stalno nekaj izginja) ter beganje. Slednje je posledica izgube občutka varnosti, ker bolnik ne prepozna več domačega okolja. Dementni bolniki so jezljivi, preplašeni, sumničavi. V zadnjem, tretjem stadiju, bolnik izgubi večino kognitivnih sposobnosti in sposobnost hoje ter nadzora zadrževanja vode in blata, zato ni več sposoben sam skrbeti zase. Starostnikov je pogosto bolj kot smrti strah odvisnosti od tuje pomoči in morebitne premestitve v dom upokojencev. Strah pred odvisnostjo in bremenom, ki bi ga s tem naložili svojim bližnjim, je lahko razlog za odklanjanje predlaganega zdravljenja. Na realnost izvajanja svobodne volje starostnika (odklanjanje zdravljenja) pa vpliva njegovo duševno stanje oziroma morebitni znaki duševne motnje ali bolezni, kamor sodi tudi demenca. Zato je za oceno realnosti izvajanja svobodne volje starostnika potrebno poznati tudi določila Zakona o duševnem zdravju, ki med drugim opisuje postopke pred sodiščem za primere, ko posameznik odklanja zdravljenje duševne motnje ali bolezni. Če agresija, ki je posledica spremenjenega doživljanja, pomeni nevarnost za okolico ali starostnika samega (...Večkrat je že skoraj ubil mamo...) se je mogoče dogovoriti za hospitalizacijo na psihiatričnem oddelku tudi proti njegovi volji, če njegov zdravnik ali zdravnik na urgentnni službi napiše ustrezno spričevalo. Pazite nase,