Spoštovani. Pišem Vam zaradi skrbi glede 23 letne hčere. In sicer problem je njena panika in stalna zaskrbjenost, tudi pomankanje samozavesti lahko izpostavim. Kar naprej je živčna, vsakokrat ko kam gremo in pridemo nazaj domov se sprašuje kako se je obnašala ali je kogarkoli s čimerkoli užalila, kaj so si mislili o njej...o taki stvari je sposobna premišljevati tudi do dva dni pa čeprav v končni fazi ni naredila ničesar. Kar naprej se boji da je kdo ne bi imel rad, da ne naredi dovolj včasih me grozno boli ko jo gledam in prične jokati ker se ji zdi da jo bo kdo od nas zapustil. Ima čudovitega in razumevajočega partnerja ki ji je ob vsaki nalogi stal ob strani in jo podpiral (boljšega partnerja za njo si nebi mogla predstavljati). Vendar zakaj je tako? Zakaj se boji vsega? Včasih noče na sprehod s prijateljico ker jo je strah da bo srečala koga ki si bo mislil da samo pohajkuje okoli. Ko sediva na kavi in se po telefonskem pogovoru poslovi od partnerja z normalnim pozdravom "Čau"...zopet začne razmišljati ali mu ni tega rekla preveč ravnodušno ali grobo. Cele dneve razmišlja samo o tem kaj je komu rekla, ali je kdo užaljen... Haloo?? Kje je moja hčer ki je zvečer zaspala brez skrbi, zjutraj vstala polna samozavesti...vsakemu povedala kar mu gre dvignila glavo in bila tako močan karakter kot ga še nisem srečala. Saj nočem čudežne rešitve, zanima me le zakaj se je tako spremenila... Kar naprej se opravičuje za stvari ki jih ni naredila, boji se da bo partner odšel(vendar brez razloga...kar naprej se razdaja na vse konce na koncu pa se ji zdi da je ostala sama s sabo. Želim samo vedeti zakaj takšna sprememba v vedenju. Hvala za odgovor.