Spostovani! Ze leta oziroma od kar pomnim sem imela tezave s starsi in sicer v tem smislu, da se oce in mama nista nikoli razumela . Bolje receno, da sta se vedno kregala in imela tihe tedne. Mama se je vedno sprasevala zakaj se je porocila, oce kako je ravno njo zagledal.... Zadnjih deset let ne komunicirata, zivita sicer skupaj v stanovanju v bloku in kadar morata kaj urediti , letijo hude, zaljive besede. Financno sta neodvisna. Jaz zivim kar precej dalec stran. Vedno sem bila samo na sredi med njima, da sta ugotavljala s kom drzim in me potem na ta nacin izkoriscala in sicer: "aha, sedaj pa ti nisem vec dobra ali dober." To mi je bilo mucno. Leta in leta smo se pogovarjali in resevali njune "probleme" in nikoli prisli do konca. Mama je bila bolestno ljubosumna, s tasco se nista razumeli. Ziveli smo sami, stara mama oz. mamina tasca je bila precej dalec. Oce je imel sluzbo, ki je bila zelo svobodna in kreativna. Sedaj sta ze dvajset let v penziji, pa ni nic boljse. Se slabse. V zivljenju sta vse gledala skozi denar in to velja se danes.Ceprav nista nikoli zivela v pomanjkanju. Tudi zelo rada sta se obregnila v sorodstvo , ce se ni kdo obnasal kot sta mislila onadva. Imela pa sta svoje ljubljencke. Razen mene, jaz sem bila vedno najslabsa. Pa sem se izsolala, si uredila zivljenje. Primer: V soli sem bila vedno prav dobra, pa ni bilo v redu. Ko sem rodila, nista prisla pogledati ali vprasati, ko smo jim sporocili, sta po treh mesecih le prisla. Mislim, da sta takrat imela tih mesec. Bila sem v bolnici, ko je bil pogreb mamine sestre, vendar to ni pomembno, pomembno je to, da nisem bila na pogrebu. Mama si je zlomila roko, nismo ji smeli pomagati. Sedaj smo pa krivi, ker se ni vse tako lepo zarastlo, ker je morala vse sama storiti. In se in se. Najhujse je seveda to, da si je vedno zelela sina. Le tega pa ni bilo. Oce pa bi rad imel kontrolo nad nami . Kje smo, kam gremo. Neprenehoma je klicaril v sluzbo, mene, moza, otroke. In ce ni koga dobil je bila to katastrofa. Prav groza me je bilo, ko je zazvonil telefon, ker se je spet zacelo - znova in znova obtozevanje. Zato sem prepovedala klicarjenje. Prav tako, je zelel imeti kontrolo nad vnuki in je celo pri petindvajsetih letih starosti, svoji sluzbi, svojem stanovanju uporabljal nedopustne izraze, ko so sli na dopust ali na zabavo itd. Razglasata kaksna hcera sem, da se nic ne brigam za njiju.... Ena redkih stvari, ko sta si bila enotna. Zato sem omejila stike na to, da se slisimo po telefonu, ko jih poklicem jaz. Razen ce bi bilo res kaj nujnega. Da sem naredila to potezo je bil vzrok ta, da sem bila ze na koncu z zivci, nisem mogla spati, vse njune probleme sem prenasala na svoje... Vse skupaj je ena sama mora. Vprasanje : kako naj ravnam, ker enostavno smo izkoristili vse mozne pogovore, da bi stanje izboljsali. Nimam vec moci niti vec volje, da bi se se ukvarjala z njima, in ne moreta biti petdeset let samo onadva sredisce mojega zivljenja. Verjetno boste napisali, da bi morali slisati se drugo stran, vendar to ne bo slo, ker sem tudi to moznost zelela izkoristiti. Odgovor je bil, ce ju mislim narediti za nore in jih strpati v norisnico???? Lepo pozdravljeni.