Vprašanje
Pozdravljeni!
Imam tezavo, z svojimi custvi. Pocutim se kot da
sem notranje prazen in da nemorem z nikomer
delit npr. ljubezni. Imel sem kr tesko otrostvo, kajti
oce je pil, mati se je odselila, jaz sem pa ostal z
ocetom ki si je poiskal pijanko, nakar je prvo ona,
cez leto dni pa se moj oce umrl zaradi alkohola. To
se je zgodilo pred dvemi leti, hudo za njim mi je
bilo samo v tem trenutku ko sem zvedel za
njegovo smrt, do njega pa ne cutim druga ko jeze
na njega in njegov nacin zivljenja. Niti lepih
trenutkov z njim se ne spominjam. Spomnim se
samo slabih stvari. Od tega casa dalje se pocutim
ko da sem prazn, pa je zdaj ze 2 leti od tega, imel
sem punco ampak do nje nisem mogo izrazit
nobenih custev. Pred parimi mesci sma koncala,
meni pa je blo cisto vseeno. Zdaj se mi pa situacija
spet ponavlja, v bistvu si zelim cutit nekaj do
nekoga, in punca je cisto zaljubljena v mene, meni
pa je vseeno, ko da me je strah svojih lastnih
custev. Zaj sem to zelo zakomplicirano napisal,
samo mislim da bote ze iz tega nekaj razbrali, ker
to nemore bit normalno. Do oceta pa bi najrajsi
sav pa bi ga razbil pa mu pokazal svojo jezo na
njega, kajti prej mu je nikoli nisem tak ko zdaj
vidim da bi mu jo mogo. Napisite mi nekaj prosim.
Ce vam cas dopusca bi vas proso da se mi polek
tega napisete kaki e-mail. Kajti sem v tujini in
nemorem obiskat nobenega psihologa zdaj tukaj,
pa se bi resnicno rad z eno izobrazeno osebo o
tem pogovoril.
LP Jurij
Odgovor
Spoštovani,
Otrok za svoj osebnostni in čustveni razvoj potrebuje stabilen in ljubeč odnos s starši odnos s starši. Otroštvo, kakršnega opisujete (odhod matere, očetov alkoholizem) lahko pušče globoke in dolgotrajne poškodbe na čustvovanju. Zaradi tega je lahko človeka strah, da bi se navezal in zbližal z drugo osebo (čeprav po tem močno hrepeni), saj mu njegove izkušnje kažejo, da ga lahko tisti, ki ji ima rad, prizadenejo in ranijo. Lahko ga zapustijo (kot mama) ali ga znova in znova razočarajo in prizadenejo (kot oče). Zato se boji čutiti, imeti rad, se zbližati, saj se vzporedno z naklonjenostjo zbudijo vsi stari strahovi. Strah pred bližino se lahko kaže kot odsotnost navezovanja in čustvovanja, kakršno opisujete, tudi huda jeza na očeta je normalna (in upravičena) posledica vaših izkušenj. Na vašem mestu pa bi se še vprašala, ali je morda vaša odsotnost čustev do žensk povezana tudi z občutki do matere(o katerih ne pišete), ki vas je zapusti la. Mogoče je, da tudi svojo (upravičeno) jezo in nezaupanje do mame prenašate na ženske nasploh in se nanje raje ne navežete, da vas ne bi tako razočarale in prizadela , kot vas je mama, ko je odšla. Da se bi izognili tesnobi, strahovom in bolečini, kakršne ste izkusili kot otrok v odnosu s staršema, čustva raje odrežete in potlačite. Istočasno pa seveda potlačite tudi vse prijetne občutke (zaljubljenost, ljubezen…), ker le-ti tesnobo budijo. Na koncu ostane praznina - pomanjkanje čustev, ki se, kadar so tako porušeni odnosi med starši in otroci zelo izraziti in dolgotrajni, lahko stopnjuje tudi do shizoidne osebnostne motnje (o tej motnji preberite več na povezavi shizoidna osebnostna motnja ). Strah pred bližino, kakršnega opisujete, je mogoče premagovati samo na en način – z vstopanjem v odnose, ki bi vam lahko ponudili drugačno, bolj pozitivno izkušnjo. Vstopanje vanje pa vam brani vaš strah, zato ste v začaranem krogu. Če sami ne boste mogli premagati teh strahov, je najustreznejša pomoč razvojno analitična psihoterapija, v kateri vam lahko terapevt omogoči bolj pozitivno (korektivno) izkušnjo navezovanja in tako pomaga omiliti vaš strah. Kako poteka psihoterapija in kaj je razvojno analitična psihoterapija, si lahko več prebere na povezavah psihoterapija in razvojno analitična psihoterapija . Pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV