Moja zgodba je precej dolga, v upanju, da mi boste lažje pomagali. Mami me je rodila pri 17. letih. Ker je hodila še v šolo, me je čuvala stara mama, katero sem imela zelo rada. Do mojega 7. leta sta bila mami in oči skregana, nato sta se pobotala in pričela živeti skupaj. Mami je drugič zanosila, poročila sta se in kmalu za tem se je rodil moj brat. Med em ko sta bila starša nsrazen, nisem imela veliko stikov z očetom-menda jih je mami preprečevala (ne vem če je to res, ker po drugi strani pa naj bi bilo tako, da se oči ni zanimal zame). Velik del svojega otroštva sem preživela pri stari mami, ko sem končala srednjo šolo, sem pomagala skrbeti za njo, ker je bila bolna. Kmalu je umrla. Pri 18 sem spoznala fanta, zveza je bila 9 in pol let dolga. Dokler nisva šla živet skupaj, sva bila večino časa pri njemu doma. Pri 25 sem rodila hčerko . Ko je bila hči stara dobro leto, sva šla narazen, ker me je prevaral. Nisem imela druge izbire, kot da se vrnem domov. Oči ni veliko rinil vame, mami pa je rekla naj se premislim, vendar se nisem. Pol leta sva s hčerko živeli doma, nato pa sem kupila stanovanje (ker sama nisem imela dovolj prihodkov, je kredit vzela mami, jaz pa sem ji in ji še plačujem obroke). Vse je bilo ok, nakar jaz spoznam starejšega moškega. Mami sem povedala za to in je čisto znorela, sploh ni govorila z mano, kajti bil je najin sodelavec (obe sva bili zaposleni v šoli). Oči je rekel samo, že veš kaj delaš, jaz se v to ne bom mešal. Živo se spomnim mamine takratne izjave, ko je videla nov prstan: "ali te kupuje ali plačuje?“ V službi so vedeli za najino razmerje. Leta 2008 se je mami zmešalo (trdila je da ji sodelavke nastavljajo stvari, videla je mačko na cesti,...)in pristala je v polju. Očitala mi je, da sem jo tja spravila jaz. ( to me še danes boli, čeprav vem da ni res). Takrat me je s svojimi prividi in dvomi tako napsihirala, da sem še sama postala previdna če kdo hodi za mano, če mi je kdo kaj rekel sem se spraševala zakaj mi je to rekel-katastrofa. Še sama sem obiskala psihiatra in predpisal mi je ad za 6 mesecev. Mami je dobro okrevala, kmalu za stalno prišla domov, . Se je pa invalidsko upokojila, ker ni bila več sposobna za delo (diagnoza izgorelost). Med tem časom sem bila jaz še vedno s starejšim moškim. Če je mami vedela da sem se dobila z njim se je namrdnila. Priznam pa, da vedno ko je prišel pome ali me pripeljal domov sem se bala da naju mami vidi. Leta 2010 sva se razšla, ker je prišlo do nesoglasij. Takrat me je mami zbadala, da je imela prav itd. Poleti istega leta sem spoznala sedanjega partnerja. Je ločen, ima hčerko, nekaj časa je živel pri starših (to je bilo mami zelo čudno, zanimalo jo je zakaj se je ločil, pa kako vem da je ravno to razlog). No nekako ga je sprejela. Čeprav ga je tudi večkrat obtožila, da hodi pijan iz službe. Leta 2011 sem rodila fantka. Ob rojstvu je dobil sepso zato je življenje viselo na nitki. Bil je 10 dni v bolnici, 1 teden doma in stanje se je ponovilo - zopet je pristal v bolnici. Pri njemu nisem smela biti, le vsake 3 ure sem ga hodila hranit - čez dan. Zvečer pa sem se vračala domov k hčerki. Partner je bil ves čas ob meni. Ko je prišel naš fant domov, zelo dolgo nisem mogla dobro spati, saj sem neprestano poslušala če diha. Po končani porodniški ga je čuvala mami. Ker ga je čuvala pri nas, je velikokrat kaj pospravila po svoje, večkrat sem jih slišala, da ona naju je z bratom takoj po službi peljala ven...večkrat je popoldan ko je bil partner v službi prišla po sina, ga peljala ven potem pa mi očitala, da kako je meni lepo. Nikoli se ji nisem upala dokončno upreti, kaj malega sem ji že povedala nazaj, pa me je hitro ustavila naj se neham dreti na njo. Junija letos pa je zopet morala v polje, tokrat naj bi bila diagnoza manična depresijy (zdravil od leta 2012 ni imela). Po njenih besedah smo jo tja spravili mi (ker smo ji podtikali stvari, se dogovarjali...). Meni je najprej odleglo ko je šla, saj sem vedela da ji doma ne moremo pomagati. Ko pa je po treh tednih prišla za stalno domov, pa sem jaz doživela panični napad. Na urgenci sem dobila inekcijo apaurina, nato pa mi je moj zdravnik predpisal helex po potrebi in ad wellbutrin. Se mi pa zopet dogaja to, da na trenutke razmišljam kot mami - zakaj mi je to rekel, ali je to kdo namirno sem dal, bojim se da se še meni zmeša. Pa si rečem nehaj, to se dogaja mami ne, tebi. Imam pa občutek, da se je tesnobnost pojavila, ko sem pričela jemati Wellbutrin 150 (ta tesnobnost in čudne misli se ne pojavljalo vsak dan, recimo na dva - tri dni; ob začetku jemanja je bilo tega veliko več). Me pa vseeno skrbi ali je ta terapija ok zame, ali bi bilo bolje menjati ad? Namestno helexa jemljem Dominor 2x na dan (z njim sem pričela pred 8. dnevi). Šla sem na eft terapijo, kjer sem ob tapkanju in pogovoru nenadoma začela jokati, razlog pa je bila sinova bolezen ki jo je imel ob rojstvu in po besedah terapevtke tega še nisem prebolela. Sedaj sem se odločila da gre sin v vrtec in zopet mami ni prav. Hoče mi vzbuditi slabo vest z besedami da je bila tri leta dobra, da sem zahrbtno to naredila,...skregale smo se, saj sem ji rekla da naj se ne spravlja name. Nekaj dni je tudi ne obiščem, niti ne pokličem. Oči in brat sta povedala, da je postala hudobna, krega se, ne pere,...ko pride moja hčerka na obisk, se ji mami umakne. Ravno včeraj me je hči vprašala kaj je z babi, če sploh jemlje zdravila. Skratka do drugih je zelo prijazna do nas najbližjih pa je katastrofa. Načeloma je bila že prej zelo ukazovalna, če ni bilo tako kot je ona rekla, je bilo vse narobe. Bratu je štefnarila po stvareh, z vsem je morala biti na tekočem. Mene je večkrat komandirala zaradi otrok, se utikovala v nas, mi pridigala kako naj se obnašam, zakaj ne grem na rojstni dan k stricu itd. Velikokrat sem naredila po njeno, samo da se nisva kregali. Ne vem kako naj se tega vsega lotim, da bo prav zame in mojo družino. Predvsem pa mi ni jasno zakaj se ob izbruhu njene bolezni jaz tako poistovetim z njo (ali je to normalno, glede na to, da se je to zgodilo pred 2 mesecema in bo izzvenelo)? Strah me je namreč, da se res še meni zmeša. Hvala za kakršno koli pomoč in vzpodbudno besedo. Odgovori • Citiraj sporočilo