Pozdravljeni. Stara sem 29 let. Poročena, januarja letos sem postala mamica. Jaz v bistvu imam več težav s katerimi se borim vsak dan vendar 3 glavna, za katera nimam rešitve in bi prosila vaš nasvet kaj se da naredit da bi lahko normalno zaživela. Naj še povem da sem pred letom dve se borila z aneksioznostjo in jo uspešno sama prebrodila.Še vedno včasih imam napade panike (težko dihanje, bolečine v predelu srca, strah pred smrtjo,) vendar se pomirim sama in mine. moj problem je, težave z požiranjem, strah pred davljenjem, če se kdo med obrokom zakašlja recimo starši se takoj ustrašim da se davijo.V arhivu sem prebrala isto težavo pri eni punci vendar pri meni ni v taki hudi obliki, ne razmišljam kako bom jedla vnaprej ampak ko jem se mi zatika in mi gre na živce to imam pa strah pred davljenjem pred pitjem tablet, ko moram spit kakšno tableto se eno uro psihično pripravljam, jo dam na pol ali zdrobim. Posebej zdaj ko imam otroka pa ko se ji zatakne pri dojenju in začne kašljat postanem zelo panična. Nevem kako se rešit te nadloge. Druga stvar so črne misli oziroma nemorem normalno vodit življenje kot vsi normalni ljudje imam strah pred smrtjo staršev, moža, bližnjih...da se jim bo kaj zgodilo, pred boleznimi rak naprimer ali infarkt, ko vsak dan slišim ali je nekdo umrl ali je bolan in pol skoz razmišljam kaj če zboli mož, ali mama oče, otrok bog ne daj, ali ko gredo kam z avtom, kaj će jim se kaj zgodi na cesti ali kako bom preživela smrt staršev ker sem ful navezana, mož pravi da nisem še prerezala popkovine kar je deloma res...rada nebi imela takih črnih misli. tretja stvar je nadziranje čustev, težko se zadržim, če slišim kaj žalostno, takoj jočem nemorem nadzirat solz, ko slišim kakšno slabo novico recimo da preberem da se zgodila nesreča v kateri je umrla mlada oseba tudi če je ne poznam me to zelo prizadene in cel dan razmišljam o tem, če se skregam naprimer z možem mi začne srce hitro utripat teško diham jokam se začnem in sploh se nemorem kregat niti povedat kar bi želela ker niti govorit ne morem dokler se ne pomirim. Ali sem zrela za obisk psihologa in kaj bi se dalo naredit da se to popravi brez tablet ( tablete nerada pijem zaradi požiranja in straha pred stranskimi učinki, tako da ne pijem niti lekadol za glavobol kaj šele kaj drugega) lp hvala