Vizita.si
Vizita zdravniki

POPovi zdravniki

Strah pred izgubo bližnjih oseb

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.
11. 01. 2010 17.10
0

Pozdravljeni. Skrbi me za prijatelja. Star je 22 let in je po naravi vesel, optimističen, družaben in prijazen. V družbi je sproščen in zgovoren. Pred enim letom pa je zapadel v neko težavno obdobje, ...

Vprašanje
Pozdravljeni. Skrbi me za prijatelja. Star je 22 let in je po naravi vesel, optimističen, družaben in prijazen. V družbi je sproščen in zgovoren. Pred enim letom pa je zapadel v neko težavno obdobje, ne vem če ravno depresija, saj je na zunaj bil še vedno vesel. Sedaj se mu je težava ponovila. Strah ga je namreč pred izgubo ljubljene osebe, punce, staršev.. Ko vidi kakšno nesrečo ali kaj podobnega postane nervozen in začne razmišljati o tem. To pretirano razmišljanje vodi v negativne misli, ki ga potem tako preganjajo, da ga spravijo iz tira. Sam niti ne zna dobro povedati zakaj pride do tega, postane samo zelo žalosten. Rada bi mu pomagala, saj vem, da ga bi zelo težko prepričala naj si poišče strokovno pomoč. Kako naj mu pomagam, da ob misli, da bi se njegovim bližnjim kaj zgodilo, ne bo preveč zakompliciral in razmišljal o tem v nedogled. Hvala za mnenje.
Odgovor
Spoštovana, Ker niste napisali, kaj sproži oziroma v kakšnih okoliščinah se pri vašem prijatelju pojavi strah pred izgubo bližnjih, je težko opredeliti razlog za zaskrbljenost. Če je vaš prijatelj v zadnjih letih doživel realno izgubo bližnje osebe, morda te izgube še ni do konca prebolel, pa se zato odziva pretirano zaskrbljeno. Če pa izgube ni bilo, je možnosti več, naj naštejem le nekatere. Ena možnost je, da je na določeno bližnjo osebo (npr. mamo, punco, očeta…) jezen, a tega ne zmore sprejeti, zato ga preplavi občutek krivde. V tem primeru se potlačena, odrinjena jeza (in želja po tem, da bi »kaznovali« tistega, ki nas je tako razjezil) lahko obrne v nezaveden strah pred tem, da bi to osebo naša jeza »poškodovala«, torej da bi se ji nekaj hudega zgodilo (depresivno odzivanje). Druga možnost je, da se v vašem prijatelju pojavlja želja, da bi zapustil oziroma spremenil morda preveč tesen odnos z bližnjo osebo (npr, starše), ob tej želji pa se nezavedno prestraši, da bi s tem to osebo (in s tem del sebe) izgubil za vedno, kar sproži strah pred izgubo in zapuščanjem (separacijska tesnoba). Tretja možnost je obsesivno kompulzivna motnja, za katere so značilne iracionalne vsiljive misli, ki se jih človek ne more znebiti. Sami mu boste težko pomagali, lahko ste le na razpolago za prijateljski pomirjujoč pogovor. Če pa so te misli tako intenzivne , pogoste in vztrajne, da so moteče za vsakdanje življenje, bo vaš prijatelj slej kot prej moral poiskati strokovno pomoč. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650