Spoštovana, Ker niste napisali, kaj sproži oziroma v kakšnih okoliščinah se pri vašem prijatelju pojavi strah pred izgubo bližnjih, je težko opredeliti razlog za zaskrbljenost. Če je vaš prijatelj v zadnjih letih doživel realno izgubo bližnje osebe, morda te izgube še ni do konca prebolel, pa se zato odziva pretirano zaskrbljeno. Če pa izgube ni bilo, je možnosti več, naj naštejem le nekatere. Ena možnost je, da je na določeno bližnjo osebo (npr. mamo, punco, očeta…) jezen, a tega ne zmore sprejeti, zato ga preplavi občutek krivde. V tem primeru se potlačena, odrinjena jeza (in želja po tem, da bi »kaznovali« tistega, ki nas je tako razjezil) lahko obrne v nezaveden strah pred tem, da bi to osebo naša jeza »poškodovala«, torej da bi se ji nekaj hudega zgodilo (depresivno odzivanje). Druga možnost je, da se v vašem prijatelju pojavlja želja, da bi zapustil oziroma spremenil morda preveč tesen odnos z bližnjo osebo (npr, starše), ob tej želji pa se nezavedno prestraši, da bi s tem to osebo (in s tem del sebe) izgubil za vedno, kar sproži strah pred izgubo in zapuščanjem (separacijska tesnoba). Tretja možnost je obsesivno kompulzivna motnja, za katere so značilne iracionalne vsiljive misli, ki se jih človek ne more znebiti. Sami mu boste težko pomagali, lahko ste le na razpolago za prijateljski pomirjujoč pogovor. Če pa so te misli tako intenzivne , pogoste in vztrajne, da so moteče za vsakdanje življenje, bo vaš prijatelj slej kot prej moral poiskati strokovno pomoč. Pazite nase,