Vprašanje
Pozdravljeni,
pišem vam ker se mi čezalje bolj dozdeva, da me strah vedno bolj omejuje in predstavlja čezdalj večjo oviro, tako v službenem, kot tudi privatnem življenju.
Sicer sem še študent, vendar že lep čas delam v podjetju, kjer me nameravajo tudi zaposliti. Sedaj dobivam čezdalj več odgovornih nalog, ki pa mi bolj kot izzive predstavljajo velike strahove.
Nedavno sem pri izvedbi ene naloge zaradi odgovornosti, uhajanja nadzora in dodatnih zapletov skoraj pogorel. To se je zgodoilo 10dni nazaj in se mi še danes zdi, da nisem prišel čisto k sebi. Sedaj imam občutek, da zaposleni name gledajo drugače, sram me je in ne počutim se več tako močnega. Vsaka malo težja naloga mi povzroča strahove da ji ne bom kos. Moja težava je tudi ta, da imam strah pred javnimi nastopi in da v takšnih trenutkih nisem dovolj zbran, ves sem razresen, itd.
Seveda imam veliko željo, da premagam ves strah in da se nebi več toliko obremenjeval. Sedaj mi misli kar uhajajo in veliko mislim na naloge, ki jih še moram opraviti. Zadnje čase sem se zjutraj tudi prej zbudil in nisem moral zaspati nazaj, saj so me pregajale misli o neuspehu.
V kartkem bom dobil v službi dva pomembna projekta, ki bi ju rad dobro opravil, vendar zahtevata veliko dela, odgovornosti, sodelovanja, itd. in že sedaj se bojim da jima ne bom kos.
Trenutno precej berem kako najti izhod iz te situacije, saj bi rad ta problem čimprej saniral.
Prosim vas, če mi lahko povete kakšen koristen nasvet, podaste kakšne smernice, kako naj začnem boj proti strahu, itd. Mogoč, da preberem kakšno knjigo o tem, kjer so lepo napisne smernice.
Upam, da ne bo šlo tako daleč, da se bom moral začeti posluževati raznih zrdavil in da bom premagal te strahove, ki se me vedno bolj lotevajo.
Že v naprej se vam najlepše zahvaljujem za vaše cenjene predloge in vas lepo pozdravljam.
Odgovor
Spoštovani,
V službi ste bili manj uspešni pri izvedbi naloge, ob čemer je prišla na dan vaša negotovost in strahovi, da niste dovolj dobri za delo, ki ga opravljate. Vsak človek se kdaj pa kdaj sooči z neuspehom, od zrelosti in stabilnosti samopodobe pa je odvisno, kako se bo soočil s tem. Pri tistih, katerih samopodoba je bolj ranljiva, podvržena vrednotenju in zato manj stabilna, napaka oziroma neuspeh sproži samorazvrednotenje. To se kaže kot negotovost, sram, dvom vase in strah pred novimi neuspehi. Ko se vidimo drugače, kadar nismo idealni, kot nesposobne, slabe, neuspešne, te naše lastne občutke pogosto pripišemo drugim ( … imam občutek, da zaposleni name gledajo drugače, sram me je in ne počutim se več tako močnega…). Ker se želimo izogniti novim (bolečim) samorazvrednotenjem, se umikamo pred novimi izzivi in pred odločitvami, kar se pokaže kot strah pred odgovornostjo.
Napake in porazi so del življenja. Nismo vsemogočni in napaka oziroma neuspeh ne pomeni, da smo slabi in celo nesposobni. Pomeni le, da ima vsak človek svoje meje in da je pomembno, da svoje sposobnosti (svoje meje) ter objektivne okoliščine vidimo čim bolj realno. Tako bodo tudi naša pričakovanja realnejša in se bomo zato soočali z manj razočaranji o sebi in o ljudeh okrog nas.
Izvor strahov in negotovosti, kakršne opisujete, je torej v ranljivi samopodobi, ta pa se oblikuje dolgo časa, vse od rojstva naprej. Moje izkušnje kažejo, da je ponavadi za spreminjanje samopodobe potrebna strokovna pomoč psihoterapevta. Če bodo vaše težave vztrajale ali se ponavljale ob novih porazih, bi vam priporočila, da se pogovorite s strokovnjakom. Pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV