Spoštovana, Vašo težavo uvrščamo v specifične (izolirane) fobije (patološki strah), kot so na primer tudi strah pred letenjem, zaprtimi prostori, živalmi…. Pri fobiji je strah pred določenim objektom ali situacijo povezan s pričakovano nevarnostjo, ki naj bi prihajala od objekta. Te okoliščine lahko sprožijo tesnobo, ki se lahko stopnjuje do paničnega napada. Zato se jim človek skuša izogniti, ne glede na posledice, kar negativno vpliva na njegovo kvaliteto življenja. Fobije lahko izvirajo iz travmatičnih dogodkov ali opazovanja drugih med travmatičnim dogodkom (npr. nesreča, poškodba…), lahko so »prenešene« tako, da starši svoje pretirane strahove z lastnim odzivanjem ali opozarjanjem prenesejo na otroke (otrok se od staršev »nauči« npr. strahu pred krvjo). Lahko nastane tudi tako, da se določeni situaciji odrasli pripišejo pretiran pomen (npr. močan odziv staršev ob jemanju otrokove krvi…) V takih primerih je najučinkovitejša vedenjska terapija. Uporabljajo tehnike sprostitve, kontrole dihanja in kognitivne pristope k situacijam. Kadar pa je vzrok fobije (nezaveden) psihični koflikt, pa je naustreznejša ena od oblik psihodinamske psihoterapije, ki pomaga razumeti vzrok fobije, pa tudi sekundarno korist, ki jo ta prinaša. Ena od možnih psihodinamskih razlag za vaš strah pa bil bila lahko povezana tudi z negativnimi .izkušnjami prestopanja, vdiranja skozi vaše (psihične ali telesne) meje. Če starši ne zaznavajo in upoštevajo otrokovih meja (tipičen primer je siljenje s hrano ali vsiljevanje starševskih izbir, »kar otrok ne ve, kaj si želi ali kaj je dobro zanj« ), se lahko človek s tako (ponavljajočo) izkušnjo odzove s tesnobo pri vsakem psihične ali telesnem »vdiranja skozi mejo« , kamor bi sodilo tudi prediranje kože z iglo ali ob poškodbi. Pazite nase,