Pozdravljeni. Na vas se obračam, ker sem se znašla na točki, ko menim, da potrebujem strokovno pomoč. Moje težave so se začele že približno 7 let nazaj, ko sem začela težko požirati, ves čas sem imela občutek, da se mi bo hrana zaletela, da bom umrla, ker se bom zadušila. Bila so leta, ko sem začela hoditi na zabave, kjer smo veliko popivali. Ugotovila sem, da kadarkoli popijem kozarec, dva požiram brez težav in na težave ne mislim, zato sem začela pred vsakim obrokom piti, vsaj dva piva. Starši so ugotovili, da pijem preveč, zato sem se odločila za zdravljenje. Sedaj nisem pila že več kot 30 mesecev. Težave se mi zdi, da postajajo vedno bolj izrazite, poudarila bi tudi rada, da zjutraj ko vstanem jem brez težav, kot da nimam nobenih težav. Zato čez dan veliko krat sedaj odidem počivati za nekaj časa, da lahko potem normalno kaj pojem. V roku enega leta sem shujšala skoraj 10 let, saj so težave včasih tako izrazite, da ne morem požirati niti sline. Občutek imam, da tega ne zmorem in NE ZNAM požirati. Strah, kako naj pojem meso in krompir, kaj moram narediti, da bom hrano spravila po grlu. Včasih niti ne vem kaj moram narediti da požrem slino, da pijem vodo. Rada bi tudi poudarila, da sem bila na preiskavah grla, in izvidi niso pokazali ničesar. Iskala sem po internetu, ker to postaja že zelo moteče, saj ne morem normalno živeti. Kadarkoli kdo omeni hrano, me postane strah kaj sedaj, kako bom to pojedla,... Rada bi živela brez tega, normalno jedla, a res ne vem kako. Vedno si povem, DA JAZ TO ZMOREM a ne gre, in ne gre. Ko imam hrano v ustih in jo prežvečim več dalje ne vem kaj naj naredim, da bom jo pogoltnila. Želela bi si, da bi s partnerjem lahko šla kdaj na večerjo, na pico, a enostavno mu govori, da ne ne in ne. Zadnje čase cele dneve razmišljam le o tem, kaj bo ko bom postala lačna. Razmišljala sem, da to ni edini strah, katerega čutim v sebi. Kadarkoli so v moji bližini majhni otroci, me je strah biti sama z njimi, da bi se jim kaj zgodilo, da bi umrli. Otrok ne upam hraniti sama, da se jim ne bi zaletelo, da jih ne bi mogla rešiti. Strah me je ognja zelo. Doma imam kamin, a ne upam kuriti sama, da bi se ogenj razširil in zgorela bi hiša. Prosila bi vas za pomoč, kaj naj storim, da bi živela normalno, brez strahu in bi lahko normalno požirala. Je to sploh možno narediti, ker se mi zdi, da bom jaz vedno imela te borbe s hrano. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem. MALIKA1989