Prosila bi vas pa še za en nasvet... Že celo življenje sem obremenjena s tem ,da se bojim smrti. Ne svoje,pač pa smrti drugih. Ne vem ,zakaj, ker nisem imela nobene še takoo tragične izkušnje,... Pa vseeno me je skos strah. Da bo umrla mami, da bo umru oči,...itd Vedno me je strah in pol ko naprimer kdaj zavzeto počnem kakšno stvar premišljujem,zakaj ne bi takrat raje preživela čas z ljudmi, k ijih imam rada,...ker še prehitro mine... Vem,da je to neumno, in drugače kar dobro gledam na življenje in vem da človek ne sme razmišljati o takih stvareh,ker drugače lahko skos samo razmišlja... Ampak v praksi pa tega ne znam izpeljat. Vedno me je strah,čutim tesnobo in anksioznost... Ki me ovirata pri normalnem življenju. Stara sem 18 let. Upam da mi , če boste imeli čas, boste lahko odgovorili. Najlepša hvala vam za vse!!!