Spoštovana ga. Mirjam Kovačič Čadež! Prebral sem vse rubrike iz naslova "Strah pred zobozdravnikom", v vseh tako lepo in pomirjujoče predlagate "bolnikom" naj se čimprej oglasijo pri zobozdravniku, ker: "Strah je namreč v sredini votel, zunaj ga pa nič ni" . Vendar jaz tega strahu ne morem premagati. Ne morem in ne morem narediti prvega koraka. Star sem 45 let zobovje pa imam že popolnoma zanič. Raje sem trpel bolečine tako dolgo, da so izginile (tudi po 14 dni), kot pa da sem se odločil za zobozdravnika. Sedaj je prišlo že tako daleč, da mi je izpadla dvojka. Ko sem že čisto na tem, da bi šel pa me začno mučiti vprašanja, kako bo reagiral zobozdravnik, ko bo videl moje zobovje ipd. Rad bi, da bi mi zobovje popravili v čimkrajšem času, ampak če bom to želel narediti preko koncesije bom verjetno čakal in čakal. Ko sem se pred nekaj leti le opogumil in odšel k zobozdravnici me je naročila šele čez 6 mesecev, navkljub - že tedaj- grozljivemu stanju mojega zobovja. Moram povedati, da me je strah vsega, od vonja po zobozdravstveni ordinaciji,čakanja v čakalnici, do vsega kar se bo kasneje dogajalo. Imam dokaj visok prag bolečine, tako da nimam strahu pred njo, temveč pred samimi posegi (čiščenje kanalov, vrtanje .... ) Nerodno se mi je nasmejati in kazati škrbine, nočem, da me moji otroci gledajo takšnega - resno padam v depresivna stanja.... Kaj naj naredim in kako? Prosim, prosim, prosim, svetujte mi!!!