Pozdravljeni. Moje vprašanje se na odnos s taščo, ki se je po rojstvu otroka popolnoma spremenil in se samo še slabša. Tašča ga namreč želi previjati, hraniti, ujčkati, uspavati, delati vse, kar je povezano z njim. Jaz seveda tega ne dovolim in menim, da je potrebno postaviti striktno mejo med tem, kaj delam jaz kot mati ter vlogo babice. Glede na to, da z nobenim izmed svojih otrok nima zaupnega odnosa in si niso preveč blizu, imam občutek, da želi sedaj to z mojim otrokom. Mogoče, da malce ponazorim:pri vsakem previjanju me vpraša, če ga ona, enako pri vsakem hranjenju. Če otrok spi in ga prinesem v dnevno sobo, spusti vse iz rok in želi, da ga dam njej. Kadar se otrok malce bolj zajoka, pride pogledat, kaj delamo z njim. Lahko si mislite, da sem se jaz popolnoma obrnila proti njej in da več nisem sposobna z njo normalno komunicirati, prišlo je celo do tega, da ji ga ne dam niti, da ga pestuje. Potem se počutim krivo in sem do nje pretirano prijazna in ji npr. rečem, če mi pri čem pomaga, ampak ona bi potem spet želela delati vse. Naj še povem, da ne živimo skupaj in se vidimo občasno, ko tudi prespimo pri nijh. Mogoče je krivo tudi to, da sem imela zelo težak porod in je takrat prišla pomagati, pa me je dobesedno odrinila stran od otroka, ga hranila, previjala, prvič kopala, šla z njim na sprehod. Jaz sem bila takrat preslabotna, da bi postavila meje. Navedeno tudi izredno slabo vpliva na partnerski odnos, saj partner vidi samo, da ga njegovi mami ne dam niti za pestvovati. Moje vprašanje se nanaša predvsem na mene in kako naj se obnašam v situacijah, ko sili in sili v mene glede otroka. Z njo se namreč o tem ne morem pogovoriti, ker bo trdila, da je problem samo v meni. Mogoče mi lahko priporočite kakšno literaturo, obisk kakšnega psihologa specializiranega za tivrstno tematiko. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem