Spoštovana, Moteče drobne razširjene žilice ali telangiektazije so rožnato ali modrikasto obarvane žilice, ki jih najpogosteje opažamo na obrazu in spodnjih okončinah. So trajno razširjene kapilare in njim sledeče postkapilarne venule, ki so del površinskega krvožilnega pleteža tik pod povrhnjico. Skozi kožno površino prosevajo kot tanke, razvejane nitke, včasih pa dajejo nekemu predelu kože izgled rdečine. Ob tem je potrebno omeniti še tako imenovane venektazije – že ime pove, da gre za trajno razširjene žilice venskega spleta nekoliko globje v koži, v usnjici (dermisu). So modrikasto oz. vijolično obarvane, njihova dolžina je nekaj cm. V glavnem nastajajo zaradi hormonskih sprememb – delovanja estrogenih hormonov na stene malih venul in zaradi zastoja krvi v venskem krvnem obtoku pri tako imenovani kronični venski insuficienci. Večinoma jih opažamo pri ženskah, nahajajo se simetrično na stegnih, golenih, okoli gležnjev; kadar se nahajajo na notranjih delih stopal, jih imenujemo »corona flebectatica« - le ta predstavlja enega prvih vidnih znakov kronične venske insuficience. Zanje je značilna zvezdasta ali metličasta razporeditev. Krčne žile - varikozno razširjene vene spodnjih okončin - so razširjene in vijugavo razširjene površinske vene. Predstavljajo pogosto obolenje, prizadenejo 4x več žensk kot moških. Največkrat nastanejo kot posledica prirojene manjvrednosti vezivnega tkiva in s tem v zvezi žilnih sten in zaklopk. Pri nastajanju krčnih žil so zelo pomembne njihove zaklopke, to so izrastki žilne stene. Normalno razvite zaklopke kot ventil omogočajo pretok venozne krvi samo od spodaj navzgor in iz kože in podkožja v globinske vene. Zaklopke v venah so lahko prirojeno slabo razvite, lahko pa propadejo zaradi bolezenskih procesov v žili. Menijo, da ima tudi pri tem velik pomen prekomerna občutljivost žilnih sten na hormonske spremembe (estrogene). Na njihov nastanek dodatno vplivajo še nekateri znani dejavniki tveganja: prekomerna telesna teža, jemanje kontracepcijskih pilul, stoječe in sedeče delo, nosečnost. Zaradi zastoja krvi v globje ležečih venah so vene razširjene, njihove zaklopke ne uspejo zapreti svetline žile (postanejo insuficientne), tako pride do povečanega tlaka v povrhnje ležečih (podkožnih) venah, končno se le-te razširijo. Prizadetti občuti težave kot težke noge, krče v mečih, zlasti ponoči. Navzven jih opažamo kot krčne žile. Krčne žile so modrikasto obarvane in privzdignjene nad ostalo kožo. Lahko so povezane z resnimi težavami, zato je pred kakršnimkoli posegom potreben skrben zdravniški pregled vključno z ultrazvočno dopplersko diagnostiko. Sčasoma lahko privedejo do vnetij in vidnih sprememb na koži, vnetij ven (tromboflebitis), v skrajnih primerih do nastanka trdovratnih ran na golenih. Krčne žile je možno zdraviti operativno ali s sklerozantnimi sredstvi v obliki injekcij. Zdravljenje z laserji je uspešno le do neke mere, v glavnem se danes še vedno poslužujemo predhodno omenjenih klasičnih metod zdravljenja. Običajno zdravljenje kožnih telangiektazij je bila donedavnega igelna elektrokoagilacija, ki je razširjeno žilico zaprla z električnim tokom. Poseg je boleč, ob tem neredko lahko pride zaradi prebadanja površine kože do drobnih krvavitev, kasneje krast. Pogosto so bile posledice takšnega posega sekundarne bakterijske infekcije in kasneje svetlo obarvana vdrta brazgotina na mestu posega. Drug, že omenjen način zdravljenja, ki se je pri nas uveljavil zlasti pri odstranjevanju varikozno razširjenih ven na spodnjih okončinah, je sklerozacija, ki pa vključuje vbrizganje določene kemijske raztopine (Sclerovein) v žilo. Posledica tega je zlepljenje žile in sčasoma njeno izginotje. Po posegu je potrebno okončine določeno obdobje povijati z elastičnim povojem ali redno nositi po meri kupljene kompresijske elastične nogavice. Nekateri flebologi pa ob sklerozaciji namestijo takoimenovane fiksne povoje, ki lahko ostanejo nameščeni na zdravljeni okončini nekaj dni, s tem skrajšajo postopek takšnega zdravljenja in ga tako nekoliko poenostavijo. Običajno je potrebnih več posegov na eni okončini, časovni presledki med njimi niso strogo določeni. Takšno zdravljenje se ne opravlja v poletnem času, saj je takrat praktično nemogoče izvajati predpisano kompresijsko terapijo. Lasersko zdravlejnje je najnovejša, neinvazivna, najmanj boleča in najbolj učinkovita metoda za odpravljanje določenih žilnih sprememb na koži. Po postopku, ki je minimalno boleč, na predelu zdravljenja opažamo rdečino in blago oteklino, ki po nekaj urah izgine. Izjemoma nastanejo nežne kruste. Po posegu se je potrebno določeno obdobje izogibati ultravijoličnim žarkom. Običajno je potrebnih nekaj (približno 3) ponovitev, da se žilne spremembe učinkovito odstranijo. Za zdravljenje žilnih sprememb se v zadnjem času uporablja več vrst laserjev (argonski, dye, nd-yag, nd-yap, bakreni, krypton, KTP-potassium titanyl phosphat, diodni laser, CO2). Slaba stran laserjev starejše generacije, npr. argonskega, bakrenega, kryptonovega je, da pogosto povzročajo nastanek atrofičnih brazgotin in hipopigmetacij na mestu zdravljenja. Najsodobnejši in hkrati najučinkovitejši so KTP, nd-YAG ter dye laserji Pri vseh monohromatski žarek določene valovne dolžine (ruemeno-zelene barve) potuje skozi povrhnje plasti kože, ko doseže laserski žarek tarčo – hemoglobin v rdečih krvničkah v razširjenih žilicah, pride do fototermičnega učinka – do spremembe svetlobne energije v toplotno in s tem do termičnega uničenja ciljne strukture, to je žilnih elementov in žilne stene. To omogoča, da deluje samo na določene tkivne elemente, ki vsebujejo kromofore, ob tem ostajajo ostale okoli ležeče strukture nepoškodovane. Sčasoma se poškodovani krvni in žilni elementi razgradijo ij absorbirajo v okolnem tkivu in predhodna razširjena žilica izgine. Površina kože je po postopku nekoliko pordela in blago otekla, redko se pojavijo nežne kraste. Pri dye laserju pride ob tem do krvavitev – purpure, kar je estetsko moteča neugodna posledica. Izgine v nekaj dneh. Običajno je potrebno postopek ponoviti, ponavadi 3x v razdobju 4-8 tednov. Bolečnost je minimalna, sodobnejši laserji imajo vgrajene učinkovite hladilne sisteme, ki pred, med in po sproženju pulza ohlajajo kožne strukture. To preprečuje poškodbe struktur, ki leže okoli razširjenih ali pomnoženih žilic ter obenem zmanjšujejo bolečino pri posegu… Po postopku, ki je minimalno boleč, na predelu zdravljenja opažamo rdečino in blago oteklino, ki izgineta običajno v enem dnevu. Kasneje se je potrebno več tednov izogibati UV žarkom.. Izjemoma (manj kot v 1 %) lahko pride po postopku do brazgotinjenja – kar lahko opažamo pogosteje na predelu vratu in pri zdravljenju večjih žilnih anomalij – ognjenih znamenj, prirojenih hemangiomov…. Žarki večjih valovnih dolžin prodirajo v globlje strukture kože, tako da lahko z njimi odpravljamo tudi žile nekoliko večjih premerov, na primer telangiektazije na spodnjih okončinah. Deoxyhemoglobin (ki se nahaja znotraj rdečih krvnih telesc) ima absorbcijski vrh tudi na področju rdečega dela vidne svetlobe, ki ga ustvarjata npr. alexandritni in diodni laser (valovnih dolžin 755 nm in 800nm). Zato se tudi omenjena laserja uporabljata za odstranjevanje venektazij (modrikasto obarvanih drobnih žilic) na spodnjih okončinah. Torej, vse zgoraj omenjeno naj vam bo le v poduk, da zadeve niso prav enostavne. Nekatere razširjene žilice na spodnjih okončinah je potrebno zdraviti klasično, z injekcijami, nekatere pa lahko odpravimo z določenimi laserji. Običajno lahko takšni laserji uničijo žilice premera do 2 mm, ki ne ležijo pregloboko v koži. Po posegu okončine ni potrebno povijati – kot sem že omenila, potrebno se je le izogibati izpostavljanju ultravijoličnim žarkom. O tem ali je opisan postopek za vas primeren ali ne, se pogovorite z dermatologom – po možnosti flebologom, ki bo ob pregledu opravil še nekatere potrebne dodatne preiskave in vas seznanil z možnostmi zdravljenja. Vkolikor vas zanima laserski poseg, se lahko naročite v našem Dermatološkem centru na Parmovi 51 (tel 01/43 66 330), kjer se bova glede na stanje odločili, kakšno zdravljenje bo za vas najprimernejše. Lep pozdrav