Pozdravljeni! To za kar vas sprašujem spada pod endokrinologijo vendar, ker ni na tej spletni strani ni specialista iz te veje medicine, se obračam kar na vas. Verjetno se vam bo moja težava zdela popolnoma najstniška. Stara sem 17 let in merim slabih 164 cm, kar me tako zelo moti in v VELIKI meri vpliva na mojo samozavest. Oba starša tako oče kot mama sta velika (mama 175, oče 188). Menim, da se vam zdi moja višina popolnoma "normalna" oz. povprečna, jaz pa sem tako nesrečna, sploh pa takrat, ko dobivam komentarje kako sem lahko tako majhna, če pa imam tako velika starša ali pa da si me sploh ne predstavljajo kako bom vozila avto, ker sem manjše rasti, da proti pol leta starejši vrstnici izgledam kot otročiček, da so me imeli za višjo, da joj ona je pa mlajša od tebe pa kako je velika...vem, da niste psiholog, da bi vam vse to razlagala, vendar vam hočem samo prikazati kako zelo me bolijo in prizadenejo taki komentarji. Prav zato pa me zanima ali je pri meni možno zdravljenje z rastnim hormonom, vem, da se možnosti že zmanjšajo zaradi moje starosti, ampak sem že slišala za primer, ko je neki fant pri prav tako sedemnajstih letih bil deležen terapije z rastnim hormonom in je bila uspešna(prej pa nisem nič poizvedovala o tem, ker sem mislila, da bom do sedemnajstega leta pač večja). Ne merim na velikost 175 ali več, daleč od tega, če bi dobila 3-4 cm bi dala vse in bila presrečna. Po vsem, kar ste prebrali vam, po mojem mišljenju dajem vtis nekega razvajenega, pubertetniškega dekleta, vendar to nisem. Ali imam kaj možnosti za to zdravljenje, pa tudi če samoplačniško (če obstaja)? Me je pa sram to omeniti osebni zdravnici, ker se bojim, da se bo moj problem vzela cinično in kot šalo..Vem , da višina telesa ni vse v življenju pa vendar kaj, ko name tako negativno vpliva. Pozdravljam vas in se vam zahvaljujem, ker ste si vzeli čas za moje vprašanje