Spoštovani! Moje težave so se začele že v srednji šoli, sedaj se le stopnjujejo... Stara sem 27 let, poročena (lani), diplomirana, z možem imava svoje stanovanje oz.hišo, sem zaposlena za NČ v res fajni služib...vse je "tako, kot mora biti"... Torej: v srednji šoli sem se proti koncu začela sekirati oz.živcirati, preveč. Začele so se težave z želodcem-gastritis. Potem od začetka na faksu ni šlo vse gladko, shujšala sem za 10 kg... Vmes je bilo fajno obdobje, veliko žura, druženja s prijatelji, nato sem spoznala zdajšnjega moža, ki je res krasen in mi stoji ob strani. Ko sva se pa začela pogovarjati o poroki, še prej pa o skupnem življenju, sem imela veliko problemov s taščo in tastom. Živiva pri meni doma, vsaj to. Vendar nisva na samem in me vsaka mala stvar, ko se nekdo hoče vtikovati, čisto vrže iz tira. Prišlo je že tako daleč, da me je letos pozimi nonstop jezil močan prehlad, pojavile so se mi močne alergije, sum na nek sindrom (ko zatekajo prsti), pomlad je pa prinesla nove alergije (se že umirjajo), bolečine v želodcu, glavobole (baje bi naj bili posledica mojega kroničnega vnetja nosne sluznice), zraven tega imam nizek pritisk, kar naprej sem utrujena in zaspana, šport sem opustila... Zdravnica mi je napisala le recept za tablete za želodec, vendar mi ne pomagajo več in tudi sama ne zmorem več!! Sem pa strašno živčna, znervira me že npr.lajež sosedovega psa, ko moja muca kje blizu njega hodi, tako zelo, da se tresem. Obremenjujem se z mojimi kilogrami, čeprav vem, da imam zelo lepo postavo (pri 168 cm imam 58 kg), obremenjujem se z vsem... prisotno je močno ljubosumje, skoraj že obsedenost, moje počutje se spreminja iz ure v uro-včasih jočem, včasih sem vesela... Vendar tako ne gre več naprej, bojim se, da me mož zapusti, ker mu včasih tako zelo gnjavim. Najraje bi bila med štirimi stenami ali v naravi nekje sama, v družbi živali... Kaj je za storiti z mano? Naj poiščem pomoč? Ker namreč zaradi dobrih ocen na faksu sem razmišljajo o podiplomskem študiju, razmišljam tudi o otroku, vendar si preprosto ne upam ga imeti-takšna kot sem. Naj pa povem, da me ljudje večinoma vidijo kot nasmejano deklico (brez teh težav, seveda)! Hvala za pomoč in lep pozdrav!