Pozdravljeni... Stara sem 30 let sem poročena ,imam 2 otroka(5 let in 1leto), službo,....skratka z enega vidika mi ne manjka nič. Vendar so nastali zelo hudi problemi, ko sem bila 2. noseča, namreč mama je zbolela z rakom in nisem imela koga, da bi se z njim pogovarjala, ker moj mož je tihe narave in se bolj malo pogovarjava, potem sva se takoj po porodu preselila v svojo hišo, kjer se počutim zelo osamljena,ker mož kar naprej dela,hiša je na osamljeni višavi, tako da tudi sosedov nimam in tako se je to vleče in je huje. Počasi bo že leto od selitve in že kakšne 3 mesece se stanje vedno slabša. Skoz sem doma z otrokoma iz dneva v dan, pojavljajo se težave, za katere ne vem kaj je, ker zdravniki mi nočejo več pomagat, ker pravijo, da je z mano nekaj psihično narobe...v glavi mi piska, kar naprej mi je slabo, glava me boli, zelo sem slabotna, imam 52kg in gre kar dol oziroma nič ne morem pridobit na teži pa bi želela in jem, mišice me bolijo, občasno imam vročino 37,5....in za vsem tem mi še mož ne stoji ob strani ampak se rajši izogne domu in najde kakšno delo. Imava vedno manj telesnih stikov pogovarjava se tako ali tako nič ne o življenju, samo kaj je treba pri hiši še naredit, skratka ne vem več kako si lahko pomagam oziroma rabim nekoga, da bi mi pomagal....