Spoštovani! Moj fant ima sina, starega 3 leta. Velike probleme imamo z prehranjevanjem (od 1 leta naprej). Npr. toast in piškoti so edina stvar, ki je ne zavrača, jogurt zavrne na začetku, če mu namažemo na usta, potem pa kar poje. Govori tudi ne, razen par besed tu pa tam. Tudi z otroci se nerad igra. Sedaj so poiskali pomoč pri logopedu. Zanima me sledeče: sem opazila, ko se dlje časa ukvarjam z njim tudi spregovori besedo ki mu jo ponavljam, tudi pomaha in reče papa in... V glavnem sem opazila, da mora biti sproščen, pa se marsikaj da z njim. Moram tudi povedati, da preživimo bolj malo časa z nijm, ker sta starša v konfliktnem odnosu. Njegova mama nam ga zelo težko pusti. Zanima me ali lahko kako vpliva na otroka npr. čas nosečnosti (drugi fant, kajenje, noči okoli) ,mamina nesamozavest, izpadi pred otrokom kot so skoraj vsakdanji joki, zganjanje panike, živčnost, ne gledanje v oči? Zanima me tudi ali otrok bi moral spontano vedeti da žlica je za jest, da papa pomeni pozdrav, ko mu rečeš Prinesi mi knjigo, ti jo prinese... Ali so to stvari, ki moraš otroka naučit oz. vsak dan zahtevat od otroka? V naprej se Vam zahvaljujem za odgovore in lepo pozdravljam